Sarajevo, stičišče vzhoda in zahoda

0
230

Sarajevo, prestolnica in največje mesto Bosne in Hercegovine, je bilo od nekdaj most med Vzhodom in Zahodom. Odkar so osmanski Turki v 15. stoletju majhno slovansko naselje na bregovih reke Miljacke spremenili v svojo utrjeno postojanko, je bilo Sarajevo stičišče različnih kultur, kar se danes pozna na njegovi raznoliki arhitekturni podobi. Mesto je bilo tudi prizorišče nekaterih velikih zgodovinskih dogodkov, od katerih je verjetno najbolj znan atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika leta 1914, ki je bil povod za prvo svetovno vojno.

 

Področje, kjer danes stoji Sarajevo, je bilo naseljeno že v mlajši kameni dobi. V antiki so tam prebivali Iliri, ki so jih leta 9 n. št. pokorile rimske legije cesarja Tiberija. Za Rimljane gorata bosanska pokrajina nikoli ni bila posebej privlačna, zato tukaj niso zgradili večjih mest ali postojank tako kot ponekod drugod po bivši Jugoslaviji. Po Rimljanih so Bosno poselili Goti, njim pa so v 7. stoletju sledili Slovani.

 

V srednjem veku je ob Miljacki stalo naselje imenovano Vrhbosna, o pomembnosti katerega so mnenja zgodovinarjev deljena. Nekateri trdijo, da je bila Vrhbosna zelo pomembno mesto, drugi pa so mnenja, da je bila le neugledna vas. Kakorkoli že, ko so sredi 15. stoletja Bosno zasedli Turki, so ob Miljacki zgradili upravno središče za novega guvernerja Iso-bega Ishakovića. Iz tega obdobja izvira ime mesta (iz tur. »saraj«, utrdba, in »ovasi«, polje).

 

V prvi polovici 16. stoletja je postal turški guverner bosanske province Gazi Husrev-beg, ki je dal v Sarajevu zgraditi več mošej, prvo mestno knjižnico, medreso, šolo sufijske filozofije in mnoge druge pomembne stavbe, ki so se ohranile do danes in dajejo sarajevskemu staremu mestnemu jedru njegov edinstveni videz. S tem je postalo Sarajevo najlepše in najpomembnejše turško mesto na Balkanu. Husrev-beg je padel leta 1541 med vojaškim pohodom v Črno Goro, njegovo truplo pa so prepeljali nazaj v Sarajevo in ga pokopali pred mošejo, ki nosi njegovo ime.

 

Potem ko se je v 17. stoletju Sarajevo širilo in razvijalo (v tem času je imelo kar 80.000 prebivalcev) ga je leta 1699 zadela katastrofa. Evgen Savojski, francoski vojskovodja v službi habsburške monarhije je tega leta oblegal, osvojil in požgal najlepše mesto na Balkanu, ki si potem še dolgo ni opomoglo. V 18. in 19. stoletju je z zatonom vojaške moči osmanskega imperija upadel tudi ugled Sarajeva.

 

Leta 1878, ko je Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino iztrgala propadajoči turški državi, se je začela zunanja podoba mesta drastično spreminjati, saj so Habsburžani v Sarajevu veliko gradili in dali mestu svoj pečat. Kot zanimivost lahko omenimo, da je postalo Sarajevo v tem času prvo mesto v Evropi, ki je dobilo tramvaj. V Sarajevu so tramvaj uvedli poskusno, preden so ga potem uvedli tudi na Dunaju. Ko je leta 1914 srbski nacionalist Gavrilo Princip izvedel v Sarajevu atentat na habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, so velike evropske sile incident izkoristile kot izgovor za eno od najbolj krvavih vojn v moderni zgodovini. Ta vojna pa je nazadnje odnesla tudi staro Avstrijo, ki jo je nadomestila nova kraljevina južnoslovanskih narodov.

 

V kraljevini Jugoslaviji so centralne oblasti v Beogradu Sarajevo precej zapostavljale. Šele po drugi svetovni vojni je postalo eden od najpomembnejših kulturnih in gospodarskih centrov v novi SFRJ. Leta 1984 je bilo Sarajevo prvo (in edino) mesto bivše Jugoslavije, ki je gostilo olimpijske igre. Manj kot deset let kasneje pa je bilo spet na naslovnicah vseh svetovnih časopisov, a tokrat žal iz povsem drugih razlogov. Med krvavo bosansko vojno so ga kar štiri leta oblegale sile bosanskih Srbov, ki so blokirali vse izhode iz mesta in ga nenehno obstreljevali iz okoliških hribov. V tem času je življenje izgubilo kar 10.000 Sarajevčanov.

 

Po koncu vojne si je Sarajevo počasi opomoglo in v zadnjih letih postalo spet zelo priljubljena turistična destinacija, ki privlači obiskovalce iz vse Evrope. Eden od glavnih razlogov je Sarajevski filmski festival, ki vedno privabi tudi največje tuje zvezdnike. Vendar tovrstni dogodki ne morejo skriti, da je Sarajevo prestolnica države, ki obstaja samo na papirju. Dejansko pa jo upravljajo birokrati zahodnoevropskih sil, ponovno v vlogi kolonialnih gospodarjev, ki so se ji morali odreči leta 1918. Dokler bodo trije narodi BiH neenotni in sprti, bo tako tudi ostalo.