SLIKE NA SVILO JANJE SEVER GOMBAČ V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA

0
296

V Mestni knjižnici Izola v kotičku ustvarjalnosti že od leta 2004 pripravljamo redne mesečne razstave domačih slikarjev, kiparjev, ljubiteljev ročnih, raznih rokodelcev, obrtnikov  in zbirateljev. Do sedaj smo imeli že več kot 200 tovrstnih razstav. Nekateri od njih so  imeli v naših prostorih tudi različne delavnice: izdelovanje adventnih venčkov, mozaika, antičnega nakita, okraskov iz slanega testa, posodic iz odpadnih materialov in papirja, oblikovanje gline, slikanje na steklo, slikanje na platno in podobno. Na ta način odkrivamo in spodbujamo ohranjanje različnih znanj ter s tem posredno skrbimo za spoznavanje in ohranjanje naše kulturne dediščine.

V avgustu smo naše obiskovalce povabili  k ogledu nove razstave v našem kotičku ustvarjalnosti. Tokrat se nam je s slikami na svilo predstavila gospa Janja Sever Gombač iz Izole, sicer pa ena od ustanoviteljic društva Svilena pot. Prosili smo jo, da nam odgovori na nekaj vprašanj.

MKI: Gospa Janja, bi se nam morda za začetek predstavili? Od kod prihajate in kaj ste po poklicu?

Janja Sever: Po poklicu sem arhitektka, prihajam iz Ljubljane. V Izolo sem prišla pred leti, ko je občina oddajala lokale za en tolar, in sem se odločila, da poskusim s svojimi izdelki iz ročno tkanega in slikanega tekstila. Pa sem tu spoznala moža in se preselila sem pred petimi leti.  

MKI: Tudi arhitektura je vrsta umetnosti, zato morda ni čudno, da ste začeli razvijati tudi druge vrste umetnosti, kot je na primer slikanje na svilo in tkanje. Kaj pa vas je privedlo k temu, da ste ustanovili društvo Svilena pot in kaj je poslanstvo tega društva?

Janja Sever: Društvo Svilena pot smo ustanovile tri Izolanke, z mano še Barbara Motoh Bračanov in Sasikala Perumal, da bi olajšale medkulturno komunikacijo v mestu. Ugotovile smo, da v Izoli živi vrsta ljudi drugih narodnosti, ki so se preselili sem z vseh koncev sveta.  Želimo si, da bi se med seboj povezali in se občasno tudi družili med sabo, hkrati pa želimo vzpostaviti dialog med njimi in Izolani.

MKI: Društvo Svilena pot ima svojo stran tudi na facebooku. V Izoli ste v nekaj letih delovanja društva organizirali kar nekaj zanimivih dogodkov. Kateri so bili po vašem mnenju najpomembnejši, najodmevnejši in so najbolj prispevali k bolj razgibanemu in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa Izolanov?

Janja Sever: Prav gotovo Interizola, mednarodni dogodek, ki ga organiziramo že od leta 2010. Vsako leto obiskovalcem predstavimo kulturo več kot deset držav, oblačila in glasbo, nato pa dogodek zaključimo z različnimi kulinaričnimi dobrotami. Vsako leto imamo veliko obiska in ga pričakujemo tudi letos, ko bomo septembra organizirali že četrto Interizolo. Lani smo temu dogodku dodali še druge, med katerimi naj omenim mesečne ulične bazarje ročnih del in umetniških izdelkov na Ljubljanski ulici, literarni festival, filmske večer in še kaj.

MKI: V centru Izole ima društvo tudi trgovinico. Kakšne izdelke  nudite vašim kupcem?

Janja Sever: Me se rade pohvalimo, da je to naša galerija. Na Ljubljanski ulici 22 imamo društveni prostor, kjer prirejamo tečaje šivanja in drugih ročnih spretnosti in veščin, tu pa razstavljamo tudi ročne in umetniške izdelke naših članic. Izdelki so vseh vrst, od nakita, kvačkanih in pletenih torb, drobnih daril, usnja, svile in volne, tkanih in ročno potiskanih oblačil.

MKI: V poletnih mesecih ste priredilo zanimivo razstavo o istrskih nošah, ki smo si jo lahko ogledali v muzeju Parenzana. Kako je prišlo do te zamisli in končno postavitve razstave?

 

Janja Sever: Razstavo sem pripravila v začetku aprila, ko smo v Društvu Histrion ponovno zagnali delovanje muzeja. Želimo si, da bi muzej prikazal Izolo z več plati, in ena od teh je tudi oblačilna kultura v začetku 20. stoletja. Razstava je trajala do srede junija, osrednji prostor pa je bil namenjen ženski istrski noši, ki je pri nas še vedno zelo cenjena, čeprav še vedno premalo poznana.

MKI: Kje ste se učili slikanja na svilo in ali bi nam lahko na kratko opisali postopek izdelave slike na svilo?

Janja Sever: Svila je lep material, ki ob poslikavi dobi še poseben lesk in žlahtnost. Postopkov slikanja je veliko, tako da je težko o tem kaj povedati  na tako omejenem prostoru. Pri tem so pomembne barve, ki morajo biti ustrezne. Jaz uporabljam večinoma tehniko batik, pri kateri dele tkanine rezerviram z vročim voskom in nato z različnimi barvami ustvarim vzorec oz. končno podobo. Tega sem se v veliki meri naučila sama, za oblikovanje tekstila pa sem se specializirala na Švedskem.

MKI: Vi znate tudi tkati na statve. Kje ste se naučili tkanja in kakšne izdelke po navadi tkete? Bi jih lahko kdaj razstavili tudi v naši knjižnici?

Janja Sever: Tkati sem začela že v najstniških letih, ko sem se te veščine naučila v ročni tkalnici Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani. Najraje tkem volnene izdelke in za razstavo bi verjetno morala še kar precej delati, da bi lahko predstavila tako delo dovolj kompleksno. Morda pa se lotim tudi tega.

MKI: Gospa Janja, zahvaljujemo se vam za prijaznost in želimo še veliko ustvarjalnih trenutkov!

Pogovarjala se je Špela Pahor