Poklon umetnikov Drame ter Opere in baleta vsem, ki so ustvarjali na odrskih deskah
MARIBOR, 25. SEPTEMBER – S slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, predstavitvijo monografije in slovesnostjo ob devetdesetletnici Slovensko narodno gledališče Maribor danes zaznamuje devet desetletij svojega delovanja. Na slovesnosti, ki bo nocoj ob 19. uri v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, se bodo umetniki Drame ter Opere in baleta poklonili dolgoletnemu ustvarjanju v največjem slovenskem gledališču. Slavnostni govorniki bodo ministrica za kulturo Republike Slovenije, Majda Širca, župan mesta Maribor, Franc Kangler, in direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Danilo Rošker.
O Slovenskem narodnem gledališču Maribor skozi zgodovino
Slovensko narodno gledališče Maribor je osrednja kulturna institucija v mestu Maribor in severovzhodni Sloveniji. S svojo umetniško ustvarjalnostjo vse od nastanka leta 1919 dalje opravlja neprecenljivo kulturnopolitično vlogo. Razvija in ohranja slovensko nacionalno identiteto ter nastopa kot pomemben branik slovenskega jezika. V devetdesetih letih obstoja in delovanja je mestu in širšemu okolju odtisnilo trajen in neizbrisen pečat.
Prva uprizoritev v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, ki pomeni rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in prvega umetniškega vodje Drame. V devetdesetih letih obstoja se je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor zvrstilo 86 rednih sezon (med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone), v katerih je bilo izvedenih 1514 premier, od tega v Drami 961 premier, v Operi 456 in v Baletu 97. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945.
Danes je Slovensko narodno gledališče Maribor največji kulturno-umetniški zavod v Sloveniji, ki ga sestavljajo Drama, Opera, Balet, Simfonični orkester, Festival Borštnikovo srečanje ter uprava. V letu 2009 je redno zaposlenih 324, dodatno pa še okrog 150 honorarnih umetniških ustvarjalcev in drugih sodelavcev. Na petih različnih odrih oz. dvoranah je v sezoni izvedenih 13 premier (7 dramskih, 4 operne, 2 baletni) in 14 koncertov, skupno okrog 500 prireditev, ki si jih ogleda približno 200.000 obiskovalcev.
Slovensko narodno gledališče Maribor s svojimi uprizoritvami gostuje po Sloveniji in v tujini, kjer se, posebej v zadnjih letih, uveljavlja kot eden najpomembnejših ambasadorjev slovenske gledališke tvornosti.
O monografiji
Ob jubileju je izšla monografija, ki predstavlja doslej najcelovitejši prikaz delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor od začetkov do danes. Poleg zgodovinskih študij o razvoju Drame, Opere in Baleta ter kronološkega popisa repertoarja v obdobju 1919–2009 je podrobno predstavljena današnja (zadnje tri sezone) programska podoba gledališča. Knjiga je opremljena z bogatim fotografskim materialom nekdanjih in današnjih uprizoritev ter fotogalerijo stalnih umetniških ansamblov in drugih zaposlenih v gledališču v letu 2009. Monografijo je uredil Vili Ravnjak, osrednje članke so prispevali dr. Bruno Hartman, dr. Manica Špendal, dr. Henrik Neubauer in Tone Partljič.
O priznanjih Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor
Svet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo na slavnostni seji podelil priznanja umetnikom, ki so v letu 2008 prejeli nagrade za nadpovprečne ustvarjalne prispevke pri prepoznavnosti Slovenskega narodnega gledališča Maribor doma in v tujini, igralcem Vladu Novaku, Ireni Varga, Nataši Matjašec Rošker, Tadeju Tošu, prevajalcu in dramaturgu Primožu Vitezu, režiserki Ivani Vujić, vodji Baleta Edwardu Clugu in dirigentki Karmini Šilec. Priznanji bosta za svoje uspešno delo prejela tudi umetniški vodja Drame Vili Ravnjak in direktor gledališča Danilo Rošker.
Napovedani umetniški dogodki ob devetdesetletnici
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bodo jubilejno, devetdeseto sezono slavili vse leto. Prva premiera Pikova dama Petra Iljiča Čajkovskega pod taktirko Janka Kastelica in v režiji Diega de Bree bo v Operi in baletu na sporedu že čez teden dni, 2. oktobra. V vlogi Grofice bo nastopila znamenita mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Nastop na odru Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča pa bo njen prvi nastop v slovenski postavitvi katere koli opere. Teden dni kasneje, 9. oktobra, sledi premiera v Drami – Potovanje v Rim Vilija Ravnjaka v režiji Sebastijana Horvata. Največji slovenski gledališki festival, že 44. Festival Borštnikovo srečanje, pa bo vrata odprl 16. oktobra.
Mejniki v razvoju mariborskega gledališča od začetka do danes
1785 prva gledališka dvorana v Vetrinjskem (Naskovem) dvorcu, namenjena gostujočim poklicnim in ljubiteljskim gledališčnikom 1785–1852 (obnovljena leta 2009)
1793 ustanovitev prve (nemške) ljubiteljske gledališke skupine
1852 sezidana današnja stara gledališka zgradba (začetek stalnega poklicnega nemškega mestnega gledališča 1852–1919; prva premiera opera Martha, 20. jan. 1852)
1861 ustanovitev Slovanske čitalnice Maribor (začetek slovenskega ljubiteljskega čitalniškega gledališča 1861–1909)
1865 dozidan kazinski del poslopja gledališča, namenjen družabnim prireditvam
1899 sezidan (slovenski) Narodni dom
1909 ustanovitev Dramatičnega društva Maribor (začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914)
1919 ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev Tugomer, 27. sep. 1919)
1920 prva opereta Mam’zelle Nitouche (1. maj 1920)
1921 prva opera V vodnjaku (4. jan. 1921; redno predvojno delovanje Opere 1922–1928)
1926 prva baletna enodejanka Možiček (27. apr. 1926)
1941 nasilna prekinitev delovanja SNG zaradi nemške nacistične okupacije (april 1941–maj 1945); stalno poklicno nemško mestno gledališče (maj 1941–julij 1944)
1945 prva slovenska prireditev po vojni Umetniški večer (12. maj 1945); prva povojna dramska uprizoritev Hlapec Jernej in njegova pravica (15. nov. 1945); prva povojna operna uprizoritev Prodana nevesta (14. dec. 1945)
1946 prva samostojna baletna uprizoritev Baletni večer (17. jun. 1946)
1950 začetek delovanja Mariborske filharmonije (1950–1965)
1951 prvi celovečerni balet Coppélia (24. feb. 1951)
1952 začetek delovanja Operetnega ansambla v Narodnem domu (1952–1957)
1959 prva uprizoritev Komornega odra Drame (Ararat, 19. dec. 1959; redno delovanje malih odrov 1960–1962, 1967 …)
1962 uvedba samoupravljanja (kolektivni način vodenja in odločanja); ukinjeno leta 1988
1966 začetek festivala Teden slovenskih gledališč (od leta 1971 Borštnikovo srečanje)
1975 prve priprave na stavbno prenovo in novogradnjo SNG
1979 začetek gradbenih del (1979–2003); otvoritev gradbišča 18. junija 1979
1989 otvoritev novozgrajenega Malega odra (prva dramska uprizoritev Guliver, 18. okt. 1989)
1993 začetek delovanja Simfoničnega orkestra SNG
1994 otvoritev novozgrajene Velike dvorane (prva uprizoritev opera Traviata, 13. okt. 1994)
1999 začetek Mednarodnega tekmovanja mladih pevcev Ondina Otta
2000 začetek obnove Stare dvorane (prva premiera na obnovljenem odru 15. okt. 2003, Matiček se ženi)
2003 SNG Maribor pridobi nacionalni status
