Hrana, ki bo spremenila svet
Uživanje v hrani je pravica slehernega človeka, meni idejni vodja gibanja Slow Food, Carlo Petrini, in dodaja: "Če želimo spremeniti svet, moramo najprej spremeniti svoj jedilnik." Njegova drzna vizija, da hrano in njeno pridelavo postavi v središče družbenih sprememb, je bila zadetek v polno.
Izkazalo se je, da ima ta preprosta, vsakdanja izkušnja neverjetno moč združevanja. To sva začutili takoj po prihodu na prizorišče, ko sva se v hipu znašli sredi nepregledne množice nasmejanih ljudi z vsega sveta. Bogastvo barv, okusov in vonjav dobrot, pod katerimi so se šibile stojnice, naju je povsem osupnilo in prevzelo vse najine čute. Srečanje največjega gibanja za ohranitev tradicionalnega kmetovanja in predelave je veličastni praznik dobre, čiste in pravične hrane ter počastitev vloge njenih pridelovalcev.
Naše prehranske izbire vplivajo na ves svet
Carlo Petrini je pred približno tridesetimi leti ustanovil gibanje Slow Food, nekaj let pozneje pa še njegovo politično krilo, Terra Madre, in sicer kot odgovor na neusmiljeni pohod hitre hrane, hitrega življenja in izginjanja krajevnih prehranjevalnih posebnosti. Njegov ključni cilj je bilo prebuditi zanimanje ljudi za hrano, njen izvor in okus, zlasti pa opozarjati na to, da naše prehranske izbire vplivajo na ves svet.
Na slovesnem odprtju je ta karizmatični vizionar, osebnost leta 2004 po izboru revije Time, razglasil, da je "skrb za hrano skrb za vsa živa bitja". Poudaril je, da je prizadevanje za dostojanstvo, blagostanje in zadovoljstvo vseh v skupnosti v resnici tudi politično vprašanje. O tem, pomembno je njegovo gibanje, priča tudi to, da sta se dogodka udeležila Jose Graziano da Silva, generalni sekretar FAO, organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ter evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Daciano Ciolos, ki sta podprla sporočilo gibanja in svoji ustanovi zavezala k uresničevanju skupnih ciljev.
V navdahnjenih nastopih so govorci, kot sta Alice Waters in Nobelov nagrajenec Dario Fo, poudarjali, da "morata užitek in pravičnost hoditi z roko v roki" ter da se moč tega gibanja krepi s povezovanjem. Vandana Šiva, predsednica in ustanoviteljica mreže varuhov semen in organskih kmetovalcev v Indiji, je bila ostra glede lastninjenja semenskih zalog. "Seme je darilo narave, zato ne sme postati korporativna lastnina!"
Med razstavljavci tudi Slovenci
Slow Food Terra Madre je bienalna konferenca, njen namen pa je spodbuditi razpravo in inovacije v hrani, gastronomiji, politiki in ekonomiji. Tokrat je prvič potekala skupaj z gastronomskim sejmom Salone del Gusto. Petdnevno prireditev je obiskalo rekordnih 220 tisoč obiskovalcev, priredili pa so tudi 56 predavanj in razprav o različnih temah – od zdravja in označevanja živil do okoljevarstvenih in socialnih vprašanj. Na voljo je bila tudi vrsta senzoričnih delavnic za otroke, na katerih so spoznavali okuse, barve in vonje plodov zemlje ter se srečali s pridelovalci.
Med pisano množico več kot tisoč razstavljavcev z vseh celin naju je navdušila tudi slovenska stojnica; na njej so svoje vrhunske delikatese predstavili Mitja, Črt in Tatjana Butul, ki je tudi vodja primorskega omizja slovenske podružnice Slow Fooda, ter Peter Patajc iz Dola pri Vogljah na Krasu. Skupaj z množico drugih obiskovalcev sva se med okušanjem vinskih želejev, sirupov, olj in kisov z dodanimi izbranimi zelišči Zeliščnega vrta Domačije Butul iz Manžana pri Kopru naravnost topili, nepozabna pa je bila tudi Patajčeva reducirana jabolčna omaka.
Vse se začne na domači mizi
Kljub kriznim časom uspeh dogodka kaže na utrjevanje političnega pomena gibanja, obenem pa potrjuje dejstvo, da se javnost čedalje bolj zaveda osrednje vloge hrane in njene pridelave kot tudi potrebe po spremembi paradigme prehranskega sistema. Slow Food si prizadeva, da bi to jasno izraženo zanimanje javnosti slišala tudi živilska industrija. Pri tem je velika odgovornost tudi na nas, porabnikih, oziroma na naših vsakdanjih izbirah. Petrini poudarja, da dobra hrana ni nujno draga. Pomembno je, od kod prihaja in kako je bila pridelana, zahteva pa boljše poznavanje priprave in predvsem dovolj časa za to, da jo v miru in spoštljivo pojemo.
Skupaj z delegati sva z Anjo med akademskimi predstavitvami o prehranski prihodnosti, božanskimi grižljaji in degustiranjem v enoteki preživeli štiri nepozabne dni. Sporočilo je jasno: pravico do užitka v hrani imamo prav vsi in spreminjanje sveta se začne na domači mizi. Čarobna moč hrane za povezovanje ljudi je najmočnejši vtis, ki nama ga je ponudila izkušnja sejma Salone del gusto Terra Madre, ki vsekakor vliva upanje v boljši svet.
Vir:www.viva.si