Sonja Votolen: Brezbesedje

0
94

Hodim od človeka do človeka po

kakšno dušno besedo Zares dušno in

ne hladno stekleno ponarejenost Kmaluodkritost

ki se zakotali vame s strtimi koščki

da zarinjeni v moje odprto meso tam ostanejo še

dolgo predolgo Hodim od človeka do človeka po

kakšno brezmašeljno gesto Kot nezaveden

iz duše pobegel dotik Spontan beg roke k moji roki

Vmes pa tišina Ki ji je verjeti

In nič več Ker to je vse

Zato- naj ti prišepnem-

si včasih izberem žalost namesto besed

zato – naj ti prišepnem – grem včasih v majhen klobčič

In sem zelo sama v sebi

In lahko tam glasno hlipam

In če te tedaj srečam

te ne poslušam Ker sem tisti

hip majhna in močna

Ker ne bi rada zapustila tistega trenutka