Tatjana Gromača je najvidnejša pisateljica nove hrvaške proze. Njeno pisavo odlikuje malone groba neposrednost, očiščena sleherne sladkobnosti in mladostnega optimizma.
Njeni Božji otročički so vsekakor eden najboljših hrvaških romanov leta 2012. Avtorica je lani za knjigo prejela nagrado časnika Jutarnji list za najboljše prozno delo leta 2012 in nagrado Vladimirja Nazorja za književnost ter bila finalistka za nagradi [email protected] in Kiklop.
Božje otročičke sestavljajo fragmentarni dnevniški, z avtoričinim značilnim črnim humorjem prežeti zapisi hčere psihotične matere, ki ima za nameček še to smolo, da je Srbkinja v okolju poosvoboditvene Hrvaške. Vendar knjiga ni le pripoved o posttravmatski usodi neke ženske ne kronika družine, na katero usodno vpliva duševna bolezen enega od članov, saj bolezen posameznika v romanu prerase v metaforo bolezni širše družbe.
Roman je prevedla Maja Novak.
