Zakaj na večini slovenskih prireditev vrtijo narodno in narodnozabavno glasbo? Recimo košarka, kaj ni košarka super kul šport, košarkarji težki
frajerji, zakaj je potrebno ob vsakem premoru poslušati grozote iz domače skrinje? Narodna glasba bi bila povsem sprejemljiva, če bi odgovorni biriči na svoje sezname uvrščali kvalitetne komade pravih glasbenikov. Teh je tudi v narodni glasbi veliko.
Moram priznati, da se redko znajdem na tovrstnih prireditvah, večinoma jih ujamem na televiziji, če sem še bolj iskren, mi je bolj ali manj vseeno, kaj na njih poslušajo in kaj si o nas mislijo tujci, ki se tovrstnih prireditev udeležujejo ali jih spremljajo preko satelita. Odločil sem se, da zasitnarim, ker me preseneča, da se še nihče ni zganil in obelodanil podobno pripombo. Vsaj ne da bi vedel.
Zagotovo gre drugače. Lahko bi Maričke in Zizke majal za spremembo zamenjali za rokerske kitare.
Prvi znak napredka razvoja slovenskega ekipnega športa bo glasba na prireditvah.
Za konec pa misel o naših orlih, za katere pravijo, da imajo porezana krila. Naši orli nimajo porezanih kril, le poparjena so z govejo juho in vlažna od vinskih hlapov, ki gostijo zrak nad Poncami.
Nekaj s tubice – Planica 2008
uri=http://www.youtube.com/watch?v=WmWvZfqKQbY,sp=0,pz=0,pc=1,pp=1
