Spremljevalni program 31. grafičnega bienala od 9.9. d0 15. 9. 2015

0
164

Javno vodstvo po razstavi Becky Beasley: Med spanjem rasteš

 

sreda, 9. september, ob 17. uri, Galerija ŠKUC
vodi kustos Vladimir Vidmar

————————————————————————————————————————-


Literarni večer: Listi z roba

 

četrtek, 10. september, ob 17. uri, galerija MGLC, brezplačno

 

Noviteta založbe Mladinska knjiga je korespondenca med Izidorjem Cankarjem in Venom Pilonom, dopolnjena z eseji Alenke Puhar in Irene Mislej. Na literarnem večeru sodelujeta Alenka Puhar in Irene Mislej, moderira urednica Nela Malečkar.

 

Predstavitev knjige:

Listi z roba

Kaj sta si pisala Izidor Cankar in Veno Pilon (in marsikaj o tem, kar sta zamolčala)

 

Za Božič 1949 so se v Parizu spoznali in spoprijateljili v slikarstvo zagledani Veno Pilon, France Mihelič in Izidor Cankar. Za omizji je nastalo veliko drobnih risbic, celo pesmic, ko so se vezi prevedle v prijateljstvo na daljavo, pa vsaj med Pilonom in Cankarjem precej pisem. Njuna korespondenca, ki je potekala v petdesetih letih prejšnjega stoletja med Parizom in Ljubljano, je zdaj prvič objavljena v knjigi Listi z roba. Dopisovanje dopolnjujeta spremna eseja Irene Mislej, dolgoletne direktorice Pilonove galerije v Ajdovščini in skrbnice Pilonove zapuščine, in Alenke Puhar, dobre poznavalke naše kulturne in politične zgodovine, ki je temeljito osvetlila tisti čas in s tem pojasnila, zakaj je marsikaj v pismih ostalo zamolčano. Glavni junaki knjige so pomembni soustvarjalci slovenskega likovnega sveta pa tudi prve mednarodnega grafične razstave leta 1955 v Ljubljani. O njihovih usodah, skupnih načrtih, takratnem duhovnem in materialnem svetu se bo z avtoricama spremnih esejev pogovarjala urednica knjige Nela Malečkar.

 

————————————————————————————————————————-

 

 

Knjižnica pod krošnjami na obisku na grafičnem bienalu

 

sobota, 12. september, med 10. in 18. uro, objekt MOTO (ob MGLC), brezplačno

 

K bralni dejavnosti v MOTO vabita Knjižnica pod krošnjami in Knjižnica MGLC. Producent Knjižnice pod krošnjami je Divja misel, v sodelovanju z Vodnikovo domačijo Šiška.

 

————————————————————————————————————————-

Javno vodstvo po 31. grafičnem bienalu

 

nedelja, 13. september, ob 15. uri, pred MGLC

 

Vodstvo poteka po osrednji razstavi 31. grafičnega bienala Nad tabo/ti. Zbirno mesto ob 15. uri pred MGLC, ogled razstave v MGLC, sledijo sprehod skozi Jakopičevo sprehajališče ter ogled razstave v Moderni galeriji (ob 16. uri) in Galeriji Jakopič (ob 17. uri).

 

Javna vodstva potekajo vsako nedeljo v času bienala, med 15. in 17.30 uro.

Spremstvo tolmača za gluhe vsako zadnjo nedeljo v mesecu: 27. september, 25. oktober, 29. november.

 

————————————————————————————————————————-
MOTO pogovor

 

torek, 15. september, ob 17. uri, objekt MOTO (ob MGLC), brezplačno

 

MOTO je bil zasnovan kot projekt in objekt–kontejner v okviru Dostopnega življenja na BIO 50. Je avtorsko delo skupine ustvarjalcev: Mika Cimolini, Uroš Babnik, Aleš Ogorevc, Adrian Friend, Lee Ivett, Staša Dabič Perica. Pogovor z ustvarjalci in njihovimi gosti bo tematiziral možnosti ustvarjalnih rab javnega prostora (koncept Mika Cimolini).

 

Pogovor bo tekel o umetnosti v javnem prostoru kot eni od možnih rab v tem prostoru. To je umetnost, ki je ustvarjena z namenom, da stoji v javnem prostoru in je dostopna vsem. Pri tem je pomemben odnos med vsebino in občinstvom, predvsem, kaj umetnost sporoča in komu to sporoča. V prejšnjem režimu je bilo to sporočilo jasno, velikopoteznost javne skulpture in njena ikoničnost je imela značaj propagande, ki v liberalnem kapitalizmu skorajda ni več potrebna. S komodifikacijo umetnosti vstopa predvsem v zasebno sfero. Je torej javna umetnost danes sploh še potrebna? Je absurdna že sama ideja o spodbujanju rab javnega prostora? In, ali je ideja o javnem prostoru kot skupnem prostoru vseh in za vse sploh uresničljiva?

O teh vprašanjih se bodo Uroš Babnik, Aleš Ogorevc in Mika Cimolini pogovarjali z gosti:
Majdo Širca, nekdanjo ministrico za kulturo in soavtorico Zakona o deležu za umetnost,
Arjanom Preglom, slikarjem
Martinom Bricljem, umetnikom
in Matevžem Čelikom, direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.