Strokovna ekskurzija po vipavski dolini

0
228

»Ali bomo šli kam?« pogosto sprašujejo dijaki, ki se sicer kremžijo ob gledaliških predstavah, vendar pa jim je hkrati tudi dolgočasno, če vedno sedijo samo v šolskih klopeh. Tako smo se 22. 4. 2009 z dijaki 2. in 4. letnika Elektrotehniške in računalniške šole Tehniškega šolskega centra v Novi Gorici odpravili po naši sončni, a hkrati v burjo zaviti Vipavski dolini. Najprej smo se ustavili v Ajdovščini, v mestu, ki stoji na rimskih temeljih. Izvedeli smo, da so v 3. stoletju Rimljani zgradili naselbino Ad Flavium Frigidum oz. Ob mrzli reki, ki je služila kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Kasneje Atila na pohodu v Italijo poruši Castro – vojaški tabor z obzidjem. V Vipavi smo v njenem jedru obstali pred Lanthierijevem dvorcem ali novim gradom, ki je bil od leta 1918 pa do leta 1991 v vojaških rokah. Sedaj v njem odkrivajo freske, stavbo pa hočejo tudi zaščititi. Če se peljemo po avtocesti iz Ljubljane proti Novi Gorici, opazimo nad Vipavo razvaline, ki so ostanki Gornjega vipavskega gradu, zgrajenem v 12. stoletju. Habsburžani pa so ga v 17. stoletju opustili, zato je začel propadati. Vsak Primorec pa se ob Vipavi spomni tudi na renesančni dvorec Zemono v bližini. Tam naj bi leta 394 potekala bitka med Evgenijem in Teodozijem, pretendentoma za cesarski prestol rimskega imperija. Slednjemu naj bi k zmagi pripomogla močna burja, ki je preusmerila puščice. Posebna zanimivost Vipave pa sta egipčanska sarkofaga iz rdečega granita na pokopališču, ki ju je dal iz Egipta pripeljati domačin Anton Lavrin, prvi avstrijski konzul, ki je stopil na egipčanska tla. V Vipavskem Križu smo v samostanu videli tudi rokopis kapucina Janeza Svetokriškega, avtorja pridig, ki so zbrane v delu Sveti priročnik. Ekskurzijo pa smo zaključili v Gočah, spomeniško zaščiteni vasi, ki se ponaša s številnimi vinskimi kletmi oz. hrami.