Svetovni dan filozofije: v času robotov daleč od prave umetne inteligence?

0
40

Svetovni dan filozofije: v času robotov daleč od prave umetne inteligence?

  1. november 2020 – Letošnji UNESCO svetovni dan filozofije je bil posvečen umetni inteligenci, o kateri se je v Sloveniji, ob drugih spremljajočih dogodkih, razpravljalo na okrogli mizi, ki je, kot se za to področje spodobi, potekala v spletni obliki.

Organizatorji dogodka, Slovensko filozofsko društvo, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Pedagoški inštitut, Društvo za razvoj humanistike in UNESCO IRCAI – Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pri Inštitutu “Jožef Stefan”, so k razpravi povabili strokovnjake, dijake, študente in drugo zainteresirano javnost. Spregovorili so o definiciji umetne inteligence, razlikah med ljudmi in roboti, spremenjenem statusu človeka, prihodnosti poklicev, podobnostih med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco, politično in pravno ureditvijo tega področja, vprašanjih zasebnosti ter o drugih izzivih, na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo.

Po uvodnih pozdravih namestnika generalne sekretarke Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Gašperja Hrastlja in rektorice Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdije Kutnar, ki je izpostavila delovanje univerze, ki prispeva k družbi aktivnih državljanov in je usmerjena k mednarodnemu konceptu t. i. družba 5.0, katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in realnim svetom oz. ustvariti sinergijo med humanistiko ter tehnologijo, se je odprlo prvo vprašanje, ali smo robotom pripravljeni pripisati inteligenco.

Dr. Janez Bregant s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je pri tem izpostavil področje zavesti, ki ga nihče ni pripravljen pripisati strojem, saj ima vsak svojo utopično predstavo o prihodnosti, na katero vplivajo filmi, tudi religija, dijaki Gimnazije Domžale pa so izpostavili tudi vpliv medijev, ki prihodnost umetne inteligence ne prikazujejo idilično.

Nismo pripravljeni na umetno inteligenco in še daleč smo v razvoju.

Dr. Cene Bavec, zaslužni profesor Univerze na Primorskem, doktor informacijsko-upravljavskih znanosti, je izpostavil problematiko ljudi s sobivanjem z umetno inteligenco: »Ljudje jo povezujemo z izrivanjem poklicev in posledicami, ki jih prinašajo morebitne napake na primer samovozečega avtomobila, algoritma v medicinski diagnostiki. Kdo bo kriv za trk ali napačno diagnozo? Vsekakor se delovna sila umika iz fizičnega dela in umetna inteligenca prodira na vsa področja, ampak ta prehod bo zelo, zelo dolg, mogoče sploh ne bo opazen, saj je umetna inteligenca trenutno na ravni dvoletnika, ki ga učimo, kaj je dobro in kaj slabo. Ne vemo, kakšen bo ta otrok pri dvajsetih letih, tako se nobenemu ne sanja, kakšna bo naša prihodnost

»Umetna inteligenca se je začela razvijati šele z drugim valom, v 80. letih«, je izpostavila dr. Olga Markič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in dodala, da je šlo pri prvem valu za stroje, ki so sledili deduktivni logiki, v drugem valu pa gre za učenje, statistiko, prepoznavanje vzorcev, kar se s pojavom algoritmov povečuje in razvija. Modeli drugega vala so za ljudi netransparentni, niso več razumljivi, zato se pojavljajo kritike in številna vprašanja, tako filozofska kot tudi družbena in etična.

Kateri so na tem področju glavni izzivi?

Izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca, so osvetlili dijaki Gimnazije Novo mesto. V zanimivem prispevku so jih razdelili na delo in kapital, etiko, politiko, vojne, okolje ter druga spoznanja. Dr. Luka Omladič, filozof in okolijski analitik, je pri tem izpostavil namen umetne inteligence, ki s pomočjo tehnologije deluje za dobro: »Kaj pa je dobro oz. za koga? V OZN velja konsenz, da je dobro povezano z razvojem človeštva, to pa se navezuje na cilje trajnostnega razvoja. Ampak trajnostni razvoj je široko področje, zato umetno inteligenco ne povezujejo samo s cilji, ampak tudi z vrednotami organizacije UNESCO, ki poskuša najti konsenz o dobrem na ravni moralnih, etičnih in kulturnih vrednot, katerim bi ta tehnologija sledila.« Navedeno bo vključeno v Unescovih priporočilih o etičnih merilih na področju umetne inteligence, ki jih pomaga pripraviti center IRCAI v Sloveniji.

Umetna inteligenca v Sloveniji.

Delovanje na področju umetne inteligence v Sloveniji je predstavil Marko Grobelnik iz mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki deluje v okviru Inštituta Jožef Štefan. To, da je Slovenija letos pridobila center, ki deluje na številnih mednarodnih projektih, je velik dosežek, saj jo je postavil v sam vrh globalnega tehnološkega dogajanja.

Raziskovalec Grobelnik je dijakom Gimnazije Celje, Domžale in Novo mesto ter koprskim študentom s študijskega programa Predšolska vzgoja in Razredni pouk odgovarjal na družbeno-etična vprašanja in izpostavil: »Umetna inteligenca ni napaka, ampak predstavlja napredek. Je nujni del razvoja. Kljub temu le-ta ne bo zasedla vseh področij življenja, na primer v vrtcu bi bil robot vzgojitelj zgolj zanimiva igrača, ki ne bi nadomestil človeka niti v doglednem času. Roboti so lahko samo koristni pripomočki. Prav tako robot ne bi mogel oceniti doživljajskega spisa, saj nima izkušenj iz realnega sveta.«

Tehnologija vedno prehiteva pravo.

Pri vsakem vprašanju in izzivu se je med udeleženci pojavilo tudi pravno vprašanje, ki očitno ponovno zaostaja za tehnologijo. »To opazimo tudi pri uporabi interneta«, je dodal dr. Cene Bavec, »zato je dobro razmisliti, kje nas umetna inteligenca že danes spremlja, saj smo v dobi, ko so nas algoritmi preplavili, čeprav se tega ne zavedamo. Od njih smo že odvisni in to vse generacije, tudi babice«.

Družbena ureditev zavira razvoj umetne inteligence?

Mogoče kapitalizem ni najboljši sistem za razvoj umetne inteligence, je moderator okrogle mize dr. Tomaž Grušovnik, predsednik Slovenskega filozofskega društva, povzel vprašanja poslušalcev in dodal, da bi morda v kakšni drugi družbeni ureditvi bolj prišle do izraza prednosti umetne inteligence in manj njene slabosti.

Udeleženci okrogle mize so se ob zaključku razprave strinjali, da ljudje odločamo, v katero smer bomo šli, zato je potrebno preučiti različne scenarije in predvsem razpravljati ter mlade pripraviti na spremembe, nove poklice in vseživljenjsko učenje.