Vaši prispevki za nagradni poetični natečaj na temo Prisluhni in pomagaj

0
1263

Ventilator besed, revija za kulturo, vzgojo in izobraževanje www.ventilatorbesed.com bo leto 2023 namenila temi PRISLUHNI IN POMAGAJ. Z različnimi založbami bo sočasno na to temo organizirala različne likovne ali literarne natečaje. Vsekakor pa sta naša želja in namen še večji: ne le povezati vse generacije s to tako človeško temo neprecenljive vrednosti temveč tudi ob koncu leta, po zaključenih natečajih, ustvariti knjigo, katere soavtorji lahko postanete prav Vi, s svojim edinstvenim prispevkom.

Tokratni natečaj v sodelovanju z Založbo Primus namenjamo poetičnem ustvarjanju, zato razpisujemo NAGRADNI POETIČNI NATEČAJ na temo: PRISLUHNI IN POMAGAJ, ki je namenjen otrokom od 10 let naprej in vsem odraslim osebam 18+, in sicer v obdobju od 1.1. do 15.8.2023.

Več o natečaju preberite TUKAJ!

 

1.prispevek: Nasmeh namesto besed, Stojan Knez, 63 let

Ekskluzivna trgovina z zvenečo ponudbo oblek v ekskluzivni izvedbi.

Cene nad tisoč eurov »po unikatu.«

Vzdihi žensk na avtobusu ob občudovanju, zavisti, nevoščljivosti

ali kar tako. Da ne izstopajo od »elite«.

 

Draguljarna;

ogrlice, prstani z najprestižnejšimi smaragdi.

Kmalu na telesu gospe srednjih let.

 

Nekoč je živela skromno, revno.

Trdo je garala za uspehe, fakultete, priložnosti,

lastno ordinacijo …

Življenje jo je slišalo. In uslišalo. Zaslužila si je to.

Sama. Z delom, entuziazmom, voljo. Ponovni vzdihi na

avtobusu. Predvsem žensk, moški pogledi bolj »plenilski«.

 

Postanek avtobusa pred prodajalno z indijskimi oreščki.

Razlaga vodiča, nakupi in … moški, ki se je približal trgovinici.

Na rokah. Ni bilo razkazovanje, ni bil zabavljač, samo …

… nog ni imel. Namesto njih obrabljeno desko.

Ni prosil, samo tam je bil. V njegovem pogledu ni bilo bede,

poraza, izgubljenosti. Imel je pogled učitelja. Brez besed.

Skupina dvajsetih turistov na dragi destinaciji; Šrilanka, Maldivi.

Trije, morda štirje pristopijo k moškemu in mu s spoštovanjem

v dlan položijo nekaj rupij.

Njegova zahvala ni bila v besedah, bila je v pogledu, sporočilu.

Gospa z ordinacijo se ni pridružila. Nakupovala je oreščke;

za darilo, za partnerje, »intelektualce« …

Vse to in še več smo izvedeli na avtobusu.

Gospod z desko namesto nog je še zadnjič pogledal v gručo

izginjajoče zablode nekega življenja …

Toda s to razliko, da je gledal s ponosom …

 

2.prispevek: Zahvala, Klavdija Povše Lešnjak, 40 let 

Pošiljam vam pesem in zahvalo,ki sem jo napisala staršem in učiteljici v zahvalo, ker so mi finančno pomagali, saj sama skrbim za tri šoloobvezne otroke. Prisluhnili so moji stiski in mi pomagali.

Spoštovana učiteljica Karmen in starši 2.a razreda,

danes mi tečejo solze sreče, ker ste me tako zelo presenetili. Vsak dan se trudim s svojim zgledom fante vzgajati v dobre ljudi,ker verjamem,da se dobro z dobrim povrne. Vedno mi je bilo lažje dajati kot prejeti pomoč in ob zavedanju, da sem jaz tista, ki jo potrebuje mi ni lahko. Kljub temu sem vsak dan znova hvaležna za življenje, ki ga živim. Sem ponosna mamica, opravljam poklic, ki ni moja služba, ampak poslanstvo in v svoji stiski, sem spoznala, da je še veliko dobrih ljudi. Hvala vsakemu posebej za dobre misli, ki so vtkane v šopek in vaš dar, ki mi ga je danes v vašem imenu predal g. Fink. Z vašo pomočjo bo naše življenje lepše in meni spodbuda, da se bom še bolj trudila. Še enkrat iskrena hvala!

Hvala ker si srce,ki deli

Težko je sprejeti, da nimaš koga objeti, nekoga,ki je samo tvoj…

Gledaš družine in veš kako hitro vse mine,se sreča obrne,vse na glavo se zvrne…

Otroci zaspijo, solze polzijo v tišini noči in nemo govorijo…ne vdaj se, bori se, ne obupaj,vedno upaj!

Pride pohvala, objem, pomoč, lepa beseda, dobri ljudje…ko nimaš besed, le iskrena HVALA!

Se solze stopijo, rečeš žalost adijo,

greš novim izzivom naproti, verjameš v dobroto, ljubezen, pomoč, bogatejši v srcu, zaradi ljudi,ki so človek za ljudi!

Otroški smeh me prevzame, me sreča objame, ker nekdo misli name! Hvala ker si srce, ki deli.

 

3.prispevek, Lešpo je pomagati, Tina Kraner, 29 let

Bodi dober do soljudi,

nudi jim nesebične pomoči.

Lepo je pomagati

in ne se obotavljati.

Vsak ti hvaležen bo za to,

da si mu priskočil na pomoč

in nisi zbežal proč.

 

4. prispevek, Podajmo si roke, Metka Jančec Osojnik, odrasla oseba

Pošiljam vam eno svojih pesmi, ki sem jo napisala po požaru hiše v sosednjem kraju ter v dobrodelni kulturni prireditvi sodelovala pri pomoči.

 

Ljudje,

podajmo si roke,

odprimo srce,

ko nesreča in žalost

prineseta gorje;

ko naše dvorišče

ni več igrišče,

ko je hiša goreča,

potaplja se sreča.

Podajmo si roke!

Naj sila dobrote

privre zdaj na plan

in s soncem zakrije

naj žalostni dan.

Nasmeh naj nariše

iskre v očeh!

Zdaj skupaj stopimo,

drug drugega podprimo!

Življenje nam kaže

nove smeri,

v dneve svetlejše

naj gredo poti!

 

5. Razumem te, Ljilja Dragaš, 46 let

Zopet berem: “14-letnica, zbežala od doma.”
Če sem čisto iskrena,
vsakič me stisne in tisti dan,
sem spet izgubljena.
 A razumem. Razumem jo.
Bežala sem tudi sama,na vse načine.
Vse,dokler je šlo.
Iskala ljubezen tam,
kjer je nikoli ni bilo.
Iskala nekoga,ki ima me rad.
Ker samo sebe nisem znala ljubiti.
In to otroka v meni še danes boli.
Ko si sam v vrtincu negotovosti in pred seboj se ne moreš skriti.
Tipaš sebe v notranjosti, brez luči, brez volje in moči,
v mislih le pečat
začaranega kroga-
Tisti dan sem začela verjeti v sebe.
V svojega Boga.
Znam začeti.
Ponovno zaŽiveti.
   Razumem kako je,
Ko preklinjaš ves svet in cel sistem.
Bila sem upornica in sama sebi največji problem.
Vzgojili sta me družba in ulica.
Še dobro sem čez prišla, bila sem srečnica.
Rock’n’roll.
V duši mladi a stari rockerji-so bili moj vzor.
Lepi spomini polni muzike in smeha in alko je bil takrat dobra uteha.
A bilo je vse prej kot to,
V meni borila sta se dobro in zlo.
Če imaš srečo,dojameš,
kako hitro ostaneš brez mej.
Berem naprej:
“16 letnica,naredila samoumor.”
Razumem tudi njo.
Verjameš, da zaslužiš si,
kazen ali ukor
v duši nastaja kamena kepa,
A noben te ne vidi,
ne sliši in nič ne ukrepa.
Težko dihaš in rabiš zrak.
Kako narediti tisti prvi korak,
če si v svojem svetu otopel postal?
Ostane senca od tistega sebe,ki si ga poznal,
Smrt je vedno bližje in postane edina želja in uteha,ki bi jo rad spoznal.
V tebi borita se angel in hudič.
Odločiš se.
Greš na vse ali nič
,samo da bolečina neha.
Duša, kot oglje,
barva premoga, bilo je srce.
V njej, ugasnil je zadnji plamen.
Odločila se je.
Brez razlage in praznih besed.
Samo počivaj v miru lepi angel.
Sliši se le mrtva tišina,
ki zdaj vesolju, veliko več pove.
Vem te.
In ni mi vseeno.
Do otrok,ne zdi se mi pošteno.
Zdaj vem sama.
Postala sem mama.
In ni dneva,da ne skušam še bolj
razumeti.
Grem objeti svojo hčero ,
ji vliti v srce čisto ljubezen
 in vero v njeno mladost in življenje.
Naj ve,da ji bom vedno stala ob strani.
Z ramo ob rami.
Objeli sva se in mala mi rekla je:
“Full te mam rada mami.”

 

6. Ponujena dlan ogreje srce, Antonija Jereb, 71 let

Pokukaj k sosedu, ali kaj potrebuje,

polepšaj mu dan, saj to ti ni tuje.

Ko te bolezen ali starost bo doletela

ponujena dlan ti srce bo ogrela.

 

Da sam si, osamljen,

spoznaš v samoti,

ko v upanju čakaš,

da kdo ti pride nasproti.

 

Pravi prijatelj nikoli ne vpraša,

pristopi, pomaga, nasmeh ti pokloni.

Bere ti knjigo, kam te odpelje,

ponudi ti roko, ti vrata odpre.

Ni važna mu ura, ni važen mu čas,

saj dobrota v srcu je tisto, ki šteje,

ne pa denar, nevoščljivost in meje.

 

7. Krik na pomoč, Ksenija Šešerko, 66 let

Vpila si z zaprtimi usti in odprtimi očmi.

Klic je bil oglušujoče glasen.

Pridušil je bitje mojega srca.

”Slišala sem te, prijateljica.”

Med nama sta skodelici.

Para ustvarja sivo meglico, mejo med nama.

Z naglo kretnjo jo preženem.

Svojo roko položim na tvojo:

”Tukaj sem.

Vse bo dobro.

Danes sem jaz na tej strani,

naslednjič boš morda ti.”

 

8. Pesem zarje, Diana Jug, odrasla oseba

Glej, barve neba so spet v noč zaplesale,
Misli srca v nežen glas so zašepetale…
Daj človek, pomisli, mar se še ustaviš,
Pogledaš te barve, svoj mir si ustvariš?
Korakaš in tam si, pa sploh še kaj čutiš,
Kaj glas ti sporoča, le tam notri slutiš…
Postoj in prisluhni tej svoji tišini,
Začuti sam sebe v prelestni globini.
Tam skriva se tema, tam skriva spomin,
Vsa radost in sreča, vsak sladek pralin.
V spominu tam notri, globoko v temi,
Poglej tja, očisti, to zase si vzemi.
Odvrzi, odpusti, kar tja več ne sodi,
Zapusti, kar ni zate, nikar več ne blodi.
Poglej, tam svetlo je, tja moraš zdaj iti,
V svet svoje duše, počasi vstopiti.
Prisluhni tišini, v srcu prebiva,
Odpri svoja vrata, naj vstopi tja sila,
Ki vse, kar je zate, bo notri spustila,
Vse tiste bilke, žejne ljubezni zalila,
Samozavestno razprla bo krila…
Le ti to lahko sam sebi priznaš,
Si roko podaš, se celega rad imaš.
Daj zbudi se človek, ta svet je res lep,
Obkroža te, le začuti, z ljubeznijo si odet.
Ljubezen svobodna, preplete naj poti,
a s tistimi ljudmi, ki čutiš jih ti.
Vse je mogoče, če le verjameš,
Pomeni to sledeče – sebi zvest ostaneš.
9. Prijatelji, Grabrijan Mira 73 let upokojenka

PRIJATELJI

S prijatelji si svet delimo,

če prijateljev ni,

tudi prijateljstva ni,

s prijatelji je srečnejše življenje .

S prijatelji so dnevi lepši,

je s soncem vsak dan obsijan,

lepo je imeti prijatelje ob sebi,

jim prisluhniti in pomagati,

kdor jih ima, ni  nikoli sam.

Pomagaj in podaj prijatelju roko

in slabemu dnevu daj slovo.

Pridi, prijatelj moj pridi,

da skupaj pričakava novi dan.

 

10. Danes bi praznoval, Barbara H. Milošević, 33 let

Danes bi naš Ivo praznoval,

sebi je le malo dal,

kot punčko me je vedno obdaroval,

vedno znova me je na izlet v Zagreb peljal.

 

Girice je oboževal,

mene pa v kantino na lignje peljal.

Zagreb je dobro poznal in

se najraje z mano tja podal.

 

Morda ljubezni izkazati ni znal,

a bo vedno z mano v mislih ostal.

Njegove želje so skromne bile,

oči vedno iskrive.

 

Umetnik izreden je bil in

najraje kot jaz, kavo v miru popil.

Ker je v življenju vse za druge dal,

bo vedno v naših srcih ostal.

 

11. Ne oziraj se, Irena Pajnik Beguš, odrasla oseba

ni vodá brez dna
le zdi se da lahko padamo v neskončnost

 

kot večkrat vržen
zmeraj drugačen kamen
postaneš otok

 

kot le enkrat vržen kamen
za hip vzvaloviš gladino
kot da lahko uničiš svojevoljen obraz neba
morda spoznaš roko
ki prime tvojo
da postane padanje drsenje
po nitju ponjave
ki jo izvezejo slepe usode
in zazveni melodija
kot je nekoč Orfejeva
z očmi Meduze za petami

 

12. Če jaz pomagam tebi in ti pomagaš meni…, avtorica: Eva Polenšek, 11 let

Če ti poplava hišo zalije,

ali pa veter ti streho razkrije,

zagotovo se našel bo nekdo,

ki ti ponudil bo roko.

 

Če hiša v plamenih znašla se je,

s solznimi očmi gledaš, kako požar ti uničuje vse,

gasilci tukaj so zato,

da to situacijo rešijo.

 

Če si službo izgubil,

in ne veš, kje boš denar za kruh dobil,

prijatelji in sorodniki zagotovo ne bodo pozabili na te,

ti pa poskusi na novo zaposliti se.

 

Če za koga kaj zbira se,

le pomagaj,

dobra dejanja obrestujejo se,

zvezki, hrana, igrače, oblačila,

vsaka družina bo hvaležna,

če bo to dobila.

 

Če v nedeljo popoldne nimaš kaj početi,

ne samo na telefonu viseti,

v domu za ostarele obišči babico,

prosi jo, da ti pove kakšno zgodbico,

z obiskom ji boš krajšal čas,

nasmeh privabil ji na obraz.

Če se ti kaj hudega pripeti,

lahko vedno računaš na dobrosrčnost ljudi.

Nikoli te ne bodo na cedilu pustili,

vedno ti bodo na pomoč priskočili,

če jaz pomagam tebi,

in ti pomagaš meni,

ni več tako hudo v nesreči nobeni.

 

13. Vračanje pomoči, Lenart Jakše, 5. r., OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, Novo mesto, Mentorica: Mateja Železnik

Prisluhni in pomagaj starejšim, ki stari so, pomoči potrebujejo.

Pomagaj staršem pri domačih opravilih, saj oni niso na krilih.

Pomagaj sestri pri domači nalogi, saj včasih ni kos tej nadlogi.

Pomagaj sošolcu, ne razume snovi, zato odpravi se na delo brez skrbi.

Pride dan, ko skrbi polno imaš. Ali se vdaš?

Babi pospremi te v šolo, ker prinesel iz kleti si ji Solo.

Mami pride te iskat, ker nesel si perilo prat.

Ati pri nalogi ti pomaga, ker ko si šel v lekarno po tablete, ga ne peče več zgaga.

Sestra malico ti naredi, ker pomagal si ji računati.

Sošolec se pride k tebi igrat, ker razložil si mu snov za plakat.

Ti pa se jim zahvališ in jih lepo pohvališ.

Tako na koncu vsi smo brez skrbi, ker pomagali smo si.

 

14. Prijateljska pomoč, Tomaž Gregorčič, 5. r., OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, Novo mesto, Mentorica: Mateja Železnik

Ker rešitev ne pade iz neba,

za pomoč rajši vprašaj sovrstnika.

 

Ko prisluhnil ti bo,

bo tvoja težava odfrčala v nebo.

 

Svoje prijatelje povabil bo

in postali boste nerazdružljivo drevo.

 

Skupaj boste peli, igrali in plesali

in brez sramote za pomoč vprašali.

 

15. Prisluhni in pomagaj, Lucija Pugelj Siciliani, 5. r., OŠ Šmihel, POŠ  Birčna vas, Novo mesto, Mentorica: Mateja Železnik

Če vidim težave, ostalim povem,

kaj vidim in tudi od njih kaj izvem.

 

Kaj se okoli tebe dogaja,

pomagaj, prisluhni!

Saj to ni kraja!

 

Če so kje težave, le hitro poglej,

pomagaj v stiski in druge nasmej.

 

Če rabiš pomoč,

zanjo prosi rekoč: Pomagajte, prosim!

Saj vsi smo za enega in eden za vse.