Zapor.
Zapreti, zaprt, zapornik. Prodreti v izraz: slišim ga, čutim ga, vidim ga, duham ga – in vendar se ves čas spreminja, ne morem ga zgrabiti, osvojiti. Zapor? To je vse tole okrog mene – nenadoma pa postane pena, nič, prazen zvok.
Osnovna zgodba romana Duh po človeku je pravzaprav nekakšna kriminalna zgodba, vendar pa ni tisto, kar pisatelja predvsem zanima – neprestano jo prekinja in se prepušča asociacijam in razmišljanjem o postopkih svojih junakom in njihovih namenih.
