Drage bralke, dragi bralci, radi pišete poezijo? Jo berete? Prisluhnete literarnim večerom?
Svoja razmišljanja o poeziji nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com. Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed. Veliko ustvarjalnosti in izvirnih idej.
Vitomil Zupan: Tri večnosti
1.
Nenadna budnost v temi, brez spomina,
togo ležanje, topost in povprečnost;
brezčasje, vseprostornosti praznina,
tišina, nezavest, popolna večnost.
2.
Ledeni zrak, kri vrela, blodno bdenje,
minuli časi, slutnje znak, nespečnost,
prikazen spak, nestrpno vrenje,
napad togote, divje sle – zla večnost.
3.
Ovedenje iz sanj o poti s tabo
v pomladni dan, jasnina, mine večnost,
vesele barve, tenki most v pozabo,
prevara čutov, beg iz časa – srečnost.
OGRLICA STANC ZA NIKOLAJO
1.
Nezdržen , črn dvom je pesem snubil:
"Gospa, da vas samota ne utrudi,
naj dvignem pod oblake vam peruti
v temno nebo, lažnjivo sonce zgrudi
v temo se. Slast, ki je srce ne sluti,
se nama prebudi in noč obljudi."
Sadko je pel: " Gospa, dvom je naslada,"
in nosil mračne je darove Hlada.
2.
In nosil mračne je darove Hlada:
solz biserje za vrat, ki temna slava
stoletij sije z njega, in škrlatno
opravo srda, cvet, čigar dišava
posmeha skrb mori, blago potratno
napuha, ladjo sna, ki v večnost plava.
In mehko jo je črni duh poljubil,
ko se korak v blodnjaku je izgubil.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora – 1948-1954; prva knjiga, uredila Ifigenija Simonović,Ljubljana, 2006)
