Na Svetovni dan boja proti nepismenosti, 8. septembra, je UNESCO – Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, želel opozoriti svetovno javnost na žalostno dejstvo, da je med nami skorajda 800 milijonov nepismenih odraslih in da nekaj manj kot 70 milijonov otrok po svetu ne obiskuje šole. Med nepismenimi je veliko več žensk kot moških. V letošnjem letu UNESCO še posebej izpostavlja povezavo med pismenostjo in mirom. Znati brati in pisati pomeni, da se ljudje lahko oborožimo z znanjem in da znamo bolje razumeti druge. Zato je izjemnega pomena, da se stopnja pismenosti v svetu dvigne.
Pojav nepismenosti je v Sloveniji skorajda izkoreninjen, zadnjih 25 let pa zato znanstveniki večjo pozornost namenjajo funkcionalni nepismenosti.
In kaj je funkcionalna nepismenost?
Izraz funkcionalna nepismenost se nanaša na osebe, ki pisane besede kljub uradnemu šolanju ne obvladajo. Funkcionalna nepismenost je posebna oblika nepismenosti; z njo se soočajo ljudje, ki nikoli niso dosegli za vsakdanje življenje potrebne ravni branja in pisanja. V opredelitev funkcionalne nepismenosti bi morali vključiti tudi sposobnost računanja, ki je prav tako potrebna za vsakdanje življenje.
V šoli se je oseba, ki jo imamo za funkcionalno nepismeno, sicer naučila branja in pisanja, a si s tem ne zna pomagati in v vsakdanjem življenju znanja ne zna uporabljati. Tako ji npr. povzroča težave že prepoznavanje teme krajšega časopisnega članka, izpolnjevanje preprostega obrazca, npr. na pošti, v banki, da o tvorjenju daljšega besedila ne govorimo. Na zemljevidu mesta ne zna poiskati določene ulice, z voznega reda na zna razbrati podatkov itd. Uradna statistika žal ne poseduje podatkov, koliko ljudi je funkcionalno nepismenih. V Sloveniji je leta 1998 potekala raziskava, ki je pokazala, da med 65 in 70 odstotki odraslih Slovencev nima dovolj znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil. Pri tem gre tudi za sposobnost razumevanja in izpolnjevanja obrazcev in uporabo osnovnih računskih operacij. Zato je za dvig funkcionalne pismenosti odraslih Ministrstvo za šolstvo leta 2007 sprejelo nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, hkrati pa je bil zadan cilj, da bo do leta 2012 raven pismenosti v Sloveniji primerljiva z najbolj razvitimi državami Evropske unije.
