Besedno umetnost so vedno zanimali junaki, ki gredo preko meja, jih ne upoštevajo in posegajo preko. To se jim lahko zgodi po nareku nezmotljive usode, poglejte samo nesrečnega Ojdipa. Ali pa to počnejo izključno iz lastnega vzgiba; Razkolnikov stanodajalko ubije tako rekoč iz radovednosti, da bi videl, kakšno sled bo na njegovi vesti pustil zločin. Ja, literatura je fascinirana z mejami, ki jih postavljajo navade, običaji, vrednote, morala in, last but not least, pravo.
Zbornik ZAPOVED IN ZLOČIN se umešča prav v ta prostor, ki ga na eni strani določa besedna umetnost na drugi pa pravo. A pravzaprav gre še korak dlje. Ne zanima ga samo fascinacija književnosti in širše teorija z družbenimi elementi prava, ampak bi se lahko reklo, da je v jedru njegovega zanimanja pravo, ki je fascinirano s samo fascinacijo književnosti z ekscesnimi prestopanji meja – zapovedi.
Kot plod vsega tega je v založništvu Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in pod uredniško budnostjo dr. Matjaža Jagra nastal zbornik desetih prispevkov na temo zapovedi in zločina. Na kratko in v vprašalni obliki bi lahko vsebino zbornika povzeli takole: Kaj nam o ZAPOVEDI in ZLOČINU lahko povedo Beneški trgovec, Ana Karenina, Peklenska pomaranča, Srce teme, koncept sence C. G. Junga, Hannibal Lecter, Vstajenje, Hazarski besednjak, estetski ideal lepega in znamenita Kantova razsodna moč?