Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, ki jo označujeta zmanjšana količina kostne mase in porušena mikroarhitektura kostnega tkiva. Oboje vodi do povečane lomljivosti kosti. Svetovna zdravstvena organizacija je definirala osteoporozo na osnovi merjenja mineralne gostote kosti. Po tej definiciji, je osteoporoza zmanjšanje mineralne kostne gostote za 2,5 ali več standardne deviacije od največje kostne gostote v zgodnji odrasli dobi, upoštevajoč spol in raso. Kadar je SD med 1 in 2,5 govorimo o osteopeniji.
Ocenjujemo, da ima do 80.leta starosti osteoporozo vsaka tretja ženska oziroma vsak šesti moški. Osteoporoza postaja zaradi njenih zapletov, osteoporotičnih zlomov, eden od glavnih zdravstvenih problemov razvitih družb. Tipični osteoporotični zlomi so zlom zapestja, vretenc in kolka.
Tveganje za osteoporozo je odvisno v veliki meri od največje kostne mase dosežene v mladosti in od hitrosti izgube kosti med staranjem.
Glavni dejavniki tveganjaza zlom so:
– starost,
– nizka mineralna kostna gostota,
– nizka telesna teža in
– predhodni zlomi (bolniki z osteoporozo, ki so že utrpeli zlom, imajo 10-krat večje).
Ni zloma brez padca, zato so ponavadi tudi zmanjšana:
– koordinacija gibov,
– nestabilnost – slabo ravnotežje(zaradi bolezni ali zdravil) in
– nagnjenost k padcem, pomembni dejavniki tveganja za zlom.
Preprečevanje osteoporoze
Preprečevanje osteoporoze se začne že v otroštvu in mladosti, ko lahko z zdravim načinom življenja, s prehrano, ki vsebuje dovolj kalcija in primerno telesno aktivnostjo zgradimo največjo možno količino kostne mase v okviru individualne genske in rasne opredelitve. Preventivno lahko ukrepamo tudi v obdobju, ko se prične količina kostne mase manjšati. Redna telesna aktivnost, gibanje po soncu in na svežem zraku, življenje brez cigaret in alkohola pripomorejo k počasnejši izgubi kostne mase.
Strategije za zmanjšanje tveganja zlomov
Ko se osteoporoza že pojavi, je ponavadi že prepozno, da bi razmišljali samo o preventivi in potrebno je, žal, seči tudi po kurativi. Zdravila za osteoporozo delujejo kot pospeševalci tvorbe nove kosti ali zaviralci njene resorpcije. Pospeševalci tvorbe nove kosti lahko povečajo kostno maso za 5 do 30 % letno, zaviralci resorpcije pa preprečijo nadaljnjo izgubo kostnega tkiva. Mineralna kostna gostota se tudi med zdravljenjem z zaviralci resorpcije veča od 5 do 10 % letno, ker poteka gradnja kosti nekaj let povsem nemoteno, čeprav je razgradnja zavrta.
Telesna vadba
Vpliva na celotno okostje, vendar bolj na kosti, ki so neposredno obremenjene z vajo. Samo s telesno vadbo niti ne preprečimo niti ne ozdravimo osteoporoze. Lahko pa seveda povečamo moč mišic, izboljšamo gibljivost in koordinacijo gibov ter tako posredno preprečimo marsikateri usodni padec ali zlom.
PREDNOSTI VADBE:
-Izgradnja in vzdrževanje kostne gostote z vajami:
Kost je živo tkivo, ki se odziva na vadbo tako, da postane močnejša. Za vzdrževanje in izgradnjo kosti sta pomembni dve vrsti vadbe:
– vaje za moč (so vaje kjer hočemo povečati mišično moč in maso)
Te vaje naj bi preprečile nadaljno izgubo kostne mase in jo celo povečale (medicinska gimnastika, pilates)
– vaje za vzdržljivost (so tiste pri katerih mišice in kosti delajo proti sili gravitacije npr. tek, poskoki, hoja, ples,…)
–Zmanjšanje možnosti padcev z povečanjem:
– ravnotežja (pilates, joga, TaiChi)
– gibljivosti (pilates, joga, nežne raztezne vaje).
Pozor!
Pri eni od študij so ugotovili, da so vretenca T7, T8 in T9 najbolj izpostavljena vretenca zlomom. To pa zato, ker se vretenca višje ko gremo po hrbtenici manjšajo in tudi zato, ker je nagib teles prsnih vretenc bolj naprej. Ker se pa meri kostna gostota samo na lumbalnih vretencih, moramo predvidevati, da če ima nekdo osteopenijo v ledveni hrbtenici, da ima v prsnem predelu osteoporozo. Zato naj bi bili enako pazljivi pri pacientih z osteopenijo kot z osteoporozo.
Pri bolnikih z osteoporozo odsvetujemo t.i. fleksijske vaje ( vaje, kjer upogibamo trup), še posebej "fleksija naprej" kombinirana z rotacijo.
Športni klub v GIBANJU
Adrijana Marc, dipl. fizioterapevtka
