Pomlad in poletje nas s svojim toplim sončnim vremenom vabita na prosto. Z radostjo se podajte ven in uživajte, vendar ne pozabite, da se morate pred soncem tudi ustrezno zaščititi. Zdravega sončenja ni, opozarjajo zdravniki že vrsto let, a s pravilnimi zaščitnimi ukrepi lahko poskrbimo, da smo pod sončnimi žarki bolj varni in preprečimo nevarne posledice izpostavljanju ultravijoličnim žarkom.
Zakaj moramo kožo zaščiti?
Takojšnje ali "zgodnje" posledice pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom poznamo vsi – pordela koža in porjavelost kože. Izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroči tudi poškodbe kože in oči ali pripelje tudi do bolezni, kot je kožni rak, pogoste pa so tudi opekline, alergije na sonce in motnje pigmentacije. UVA- in UVB-žarki povzročajo poleg neposredne okvare celic kože tudi fotoimunosupresijo – zavirajo imunski sistem kože in ji tako preprečijo, da bi prepoznala in popravila nastale škodljive spremembe. Če se nastale napake ne popravijo, vodijo mutacije genov v nastanek kožnega raka. Poznamo tri vrste UV-žarkov (UVA, UVB in UVC), skozi ozon pa prodrejo UVA- in UVB-žarki. Prvi kožo starajo, drugi pa povzročajo opekline.
Katero zaščitno sredstvo izbrati?
Zaščitna sredstva proti UV-žarkom so na voljo v različnih oblikah, in sicer kot kreme, spreji, hidrogeli in pudri, vsebujejo pa organske ali anorganske zaščitne faktorje, včasih pa kombinacijo obojih. Sredstvo mora ščititi tako pred UVA- kot UVB-žarki – številna sredstva ščitijo zgolj pred prvimi, ne pa tudi pred drugimi. Samo pred UVB-žarki ščitijo sestavine, katerih ime se konča s -cinamat ali -salicilat, medtem ko avobenzon in parsol ponujata zaščito pred UVA-žarki. Dobra izbira so torej izdelki, ki vsebujejo oksibenzon, titanov dioksid in cink, saj ti ščitijo pred obema vrstama žarkov.
Zaščitna sredstva vsebujejo dve vrsti sestavin – prve delujejo kemično, druge pa fizično. Kemične sestavine delujejo globinsko in vplivajo na UV-žarke, ki jih vsrka koža – večinoma gre za UVB-žarke. Fizično delovanje učinkuje na površini kože, in sicer tako, da odbija UV-žarke – večinoma gre za žarke UVA.
Zaščitno sredstvo mora vsebovati vsaj tretjinski delež UVB-zaščite. Sredstva so označena s kratico SPF, ki pove, kakšna je stopnja zaščitnega faktorja oziroma kakšen odstotek UV-žarkov bo koža sprejela.
Kateri faktor izbrati?
Ko ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi pred UVB žarki, ki so na ovojih označena z oznako SPF (Sun protection factor) najmanj 20, obenem pa izberite tudi ustrezno zaščito pred UVA žarki, ki je ponavadi označena s PFA (Protection factor UVA).
Če boste izbrali zaščitno sredstvo z oznako SPF 30 pomeni, da koža prepušča 1/30 UV-žarkov, pove pa nam tudi, kako dolgo smemo ostati na soncu, ne da bi nas opeklo. Če nas sonce brez zaščite opeče v 10 minutah, vam bo faktor 30 omogočil, da boste na soncu lahko ostali 30-krat dlje, torej 300 minut.
Preverite UV-indekse
Zaščito pred ultravijoličnim sevanjem prilagodite lokalnim dnevnim vrednostim ultravijoličnega žarčenja. Podatke o tem je mogoče dobiti v dnevnem tisku ali drugih medijih, kjer so navedeni ultravijolični indeksi (UVI) za posamezna področja naše republike. Vrednosti UVI so označene s številkami od 1 do 10. Višja vrednost UVI izraža intenzivnejše ultravijolično sončno sevanje in potrebo po močnejši zaščiti. Upoštevanje navedenih ukrepov priporočamo vedno, ko je UVI večji od 3.
Kako pravilno nanašamo zaščitna sredstva?
Pomembno je tudi, da zaščitna sredstva nanašamo pravilno. Velja, da je treba sredstvo nanesti pol ure pred izpostavljanjem soncu (to velja tudi, če greste npr. samo po opravkih s kolesom). Nanesite ga enakomerno in v dovolj debeli plasti, kar pomeni približno 35 ml pri enem nanosu, kar je približno tretjina celotne vsebine sredstva.
Zaščitno sredstvo nanesite na dve do tri ure ter po vsakem kopanju, znojenju in brisanju z brisačo – vodoodporna sredstva niso izjema, saj jih je treba nanašati vsaki dve uri. Pogosto pozabimo na ušesa, vrat, območje za koleni in nart, zato jim namenite dodatno pozornost. Zaradi možne alergijske reakcije je koristno, če sredstvo pred nakupom preizkusite. Ne uporabljajte starih zaščitnih sredstev: uporabna so leto dni po odprtju.
Uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju izpostavljanja sončnemu ultravijoličnemu sevanju.
Naravna zaščitna sredstva?
Uporabljate lahko tudi zaščitna sredstva s certifikatom, ki potrjuje, da so izdelana iz naravnih sestavin z rastlinskimi izvlečki. Takšna certifikata sta na primer BDIH in Ecocert. Med "dobre" sestavine spadajo cink, titanov dioksid in avobenzon ali meksoril SX. Nekatere šudije so namreč pokazale, da so številna zaščitna sredstva škodljiva za zdravje, kar zlasti velja za tista, ki vsebujejo oksibenzon, vitamin A (retinil palmitat) in repelent za odganjanje žuželk. Izogibati se velja tudi sredstev v obliki prahu in razpršila, saj snovi, ki jih vsebujejo, ob nanašanju nehote vdihavamo.
Kako zaščitimo najmlajše?
Posebno pozornost namenite otrokom in dojenčkom. Dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajte soncu, do 6. meseca starosti pa se tudi ne sme uporabljati kemičnih zaščitnih sredstev. Z njimi se zadržujte v senci in jih zaščitite z oblačili in s pokrivali. Po šestem mesecu starosti lahko začnete na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, uporabljati kemične pripravke (najprimernejša je krema, ki vsebuje mineralne filtre proti alergijam), vendar ne pretiravajte. Uporaba zaščitnega sredstva še ne pomeni, da otroka lahko izpostavljate soncu. Uporabljajte visok zaščitni faktor (vsaj SPF 30) in ga pogosto nanašajte. Otroka zaščitite tudi v avtu, saj nekateri žarki prodirajo skozi steklo. Na okno ob otrokovem sedežu namestite zaščitno mrežico. Ne pozabite na zaščito oči – pri otrocih so še posebno občutljive, zato jih obvarujte s kakovostnimi sončnimi očali.
Tudi solarij je nevaren
Dermatologi odsvetujejo tudi uporabo solarija, za katere je tako kot za naravni vir ultravijoločnih žarkov dokazano, da povečajo nevarnost za razvoj kožnega raka. Tudi umetne oblike ultravijolične svetlobe v solariju povzročajo prezgodnje staranje kože: nastajanje gub, izgubo elastičnosti, rumenkasto obarvanje kože, rjavo obarvane lise … Noben solarij ne omogoča "varne porjavelosti".
Tudi tkanine z zaščitnimi filtri
Za zaščito pred sončnimi žarki morajo poskrbeti tudi športniki. Zanje so na voljo posebni vodoodporni geli in kreme, ki so prilagojeni športnim dejavnostim, saj ne tečejo s čela v oči in se ne lepijo na oblačila. Pomembno je tudi, da si omislijo primerna oblačila. Nekatere tkanine imajo vgrajene zaščitne filtre, ki pa morajo imeti ustrezno deklaracijo oziroma UV-filter vsaj 40.
Opozorilo
Ljudje, ki jemljejo zdravila (nekateri antibiotiki, diuretiki, nesteroidni antirevmatiki, antidepresivi, antihipertenzivi in zdravila za zdravljenje aken) naj se čim bolj izogibajo soncu, saj pri njih lahko nastopi fotosenzitivnost, ki povzroči alergijsko reakcijo z rdečico, izpuščaji in opeklinami.
9 pomembnih nasvetov za zaščito pred soncem
- Sonce je najmočnejše med 10. uro dopoldne in 16. uro popoldne, zato se v tem času izogibajte neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom.
- Rekreativne dejavnosti v naravi načrtujte zunaj časa najbolj aktivnega sončnega sevanja.
- Nosite lahna oblačila iz gosto tkanih naravnih materialov.
- Nosite pokrivala. Najprimernejši so klobuki, katerih krajci so široki vsaj 7,5 centimetra, saj ščitijo tudi vrat, ušesa in del obraza.
- Nikakor ne pozabite zaščititi oči. Nosite kakovostna sončna očala z ustrezno zaščitenimi stekli, kar pomeni, da morajo zagotavljati od 99- do 100-odstotno zaščito pred UVA- in UVB-žarki.
- Pred odhodom na sonce se vedno zaščitite z zaščitnim sredstvom, dobro pa ga je uporabiti tudi v senci, saj tudi tam nismo povsem varni pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov.
- Zapomnite si, da sončni žarki prodrejo do Zemlje tudi v oblačnem vremenu in da nas tudi takrat lahko opečejo.
- Za opekline smo najbolj dojemljivi v vodi oziroma takrat, ko je naša koža vlažna, a tudi na višjih nadmorskih višinah, zato se v takem primeru še bolj pazljivo zaščitite.
- Na kožo je treba nanesti zadostno količino sredstva (2 ml oz. 2 mg na kvadratni cm kože) 30 minut pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom in nato vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.
Vir:www.viva.si
