Josip Osti: OBJEMAM TE IN POLJUBLJAM V VSEH BARVAH MARCA CHAGALLA
Eros in Tanatos pretanjeno poveže Urškin dopisovalec Josip Osti v zadnji pesniški zbirki, zbirki haikujev s slikovitim naslovom Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla (Založba Pivec 2010). Sarajevčan, ki od leta 1990 živi v Sloveniji, v Tomaju na Krasu, od koder je Srečko Kosovel doma, zadnja leta piše v slovenskem jeziku, kar je svetovna posebnost. Prestopiti iz maternega jezika v drug jezik je redkost, ki jo literarni kritiki štejejo s prsti na rokah. Posebej v poeziji je to redkost med redkostmi. Kajti pojemo, ljubimo in molimo v materinem jeziku. A Osti je človek izjemnih razsežnosti, ki je preigral številne vloge, od atletskega reprezentanta, prevajalca, urednika, esejista, kritika do vrtnarja, zato zmore biti tudi med pesniki nekaj posebnega. Širi nam horizont srca. Podpišem, kar pravi njegov haiku v tej očarljivi zbirki: Brez pesnikov bi/ bilo enkrat videno/ vedno enako.
Tanatos: Škarje urinih/ kazalcev so prestrigle/ najina krila, zapoje pesnik v spominu na svojo drago ženo, ki jo je v smrtnem času spremljala prav dr. Lundrova. Tako sta se srečala, spoznala. Prepoznala. Dva, za katera zdaj pesnik zapiše: Ne vem, kdaj bova/ eno, vem, da nikoli/ več ne bova dva. Kajti tudi v smrtnih urah Eros ne počiva. Na različne načine kaže, kar pišejo svete knjige: da je ljubezen močnejša kakor smrt.
»Pesmi, ki jih je pisal ob smrti žene Barbare, sodijo med najbolj pretresljive ljubezenske elegije,» ugotavlja pisec spremne besede dr. Novak. In očaran nadaljuje: »Če je prej ubesedoval padec življenja v smrt, tu ubeseduje čudež porajanja življenja iz smrti.« Za kar se Josip Osti zahvaljuje v posvetilu te milo lepe zbirke haikujev svojemu viru navdiha, ki mu je ime – Urška. O kateri zapoje:
Iz tvojih rok je
tudi prazen kozarec
prepoln ljubezni.
Roke, polne ljubezni, so tiste, ki sklepajo krog življenja, povezujejo Eros in Tanatos, te roke, ki so ob rojevanju, roke, ki so ob umiranju. Naj take postanejo tudi moje in tvoje roke. Prepolne ljubezni. Potem se ne bomo bali smrti, zato tudi življenja ne.
