Neža Maurer: Litanije za mir
Priljubljena pesnica Neža Maurer večkrat pravi, da nam sploh ni hudo. Kajti zares hudo je samo takrat, ko je vojna. Sama jo je doživela in ve, o čem govori. Zato je že pred leti spisala Litanije za mir, ki jih je zdaj ponatisnila v zbirki Zrno založba Sanje v lepi zlati svilnati izvedbi. Tudi Neža piše o vojnih grozah, o beguncih, vojakih, materah in otrocih. Poziva: Ne ubijajte!/ Rešite sebe/ in nas.
Kot Križnar tudi Neža Maurer ve, da pred hudim zapiramo oči. A ko nočemo videti – zaradi pohlepa, zaradi oblasti smo v vojnah! — tudi občuti ne moremo več:
Zaprem oči./ Zapiram srce. In postavljamo ograje, da ne bi zlo prišlo do nas. A azila ni./ Naš čas je s križi zaznamovan. Afrika lahko že jutri potrka na naša vrata, saj bodo begunci iz puščav in opustelih pokrajin hiteli proti vodi. In Slovenija ima veliko voda … Zato je treba brati Litanije za mir. Z vsem srcem in dušo zavračati brezobzirne multinacionalke, pogoltne banke in domišljave politike, ki uničujejo planet Zemljo in človeštvo. S svojim licemerskim obnašanjem in hinavščino, ki jo Neža Maurer tako natančno opredeli in v eni sami pesmi pove, za kaj v Afriki, v Afganistanu in še mnogo kje v bistvu gre:
Smrtna obsodba
Odpravili smo smrtno obsodbo.
Za zločince.
Iz dneva v dan
pa zbrano, vzvišeno,
ob zelenih mizah,
na čistih listih papirja,
po natančnih zemljevidih
izrekamo in podpisujemo
smrtne obsodbe
za cele narode …
Nedolžnih.
