Nekoč je živela čarobna roža. Nekoč je odšla v gozd. Srečala je človeka. Ustrašila se je in zbežala. Ustavila se je pod velikim hrastom. Zagledala je gobico. Gobica ji je rekla, da ji je ime Jurček. Roža jo je vprašala, če bosta prijateljici. Gobica ji je rekla, da bi bila njena prijateljica. Znočilo se je in ker je deževalo, je bila gobica čisto sama. Roža je tekla in tekla in se spotaknila ob kosu stekla. In tekla ji je kri, prišla je gobica in poklicala reševalce. Prišli so in jo odpeljali v bolnišnico. Imela je povito nogo. Ampak je kmalu ozdravela. In spet je lahko skakala po travi. Zdaj je prišla gobica in ji rekla, da lisica hodi po gozdu in naj se skrije. Rožica ji je odgovorila, da nima doma. "Potem pa bodi pri meni doma." "No prav." "Na pomoč, lisica gre! Na pomoč! Na pomoč!" In ko je roža tekla, je padla na štor in si zlomila vrat. In v trenutku je prišla gobica in spet poklicati reševalce. Ampak v bolnici je ostala en mesec. In ko je minil en mesec je odšla iz bolnice. Ko je zagledala lisico, se je skrila v jamo in je ni bilo cel teden na spregled. Gobica je jokala; ko je roža zaslišala jok, je pritekla. Gobica je bila vesela in vsi so srečno živeli do konca svojih dni.
Maruša Bajuk, 3. b
Del natečaja, objavljenega na naši strani.
