Kljub znanstvenim raziskavam obsmrtne izkušnje, doživljanje posebnih stanj, v katerih naj bi nekateri raziskovali druge dimenzije ali se srečevali z angeli, vilami in drugimi duhovnimi bitji, še vedno ostajajo skrivnost. Ali so le plod – nenavadnih – kemičnih reakcij v možganih ali pa dejansko obstajajo nevidni svetovi in razsežnosti človeškega duha, ki jih opisujejo različne duhovne tradicije in vere? Odkritje duhovne molekule in žleze, ki združujeta snovni in duhovni svet, nemara vsaj nekoliko razjasni to zagonetno vprašanje.
Naravni psihedelik
Rick Strassman je odkril, da je vir DMT epifiza, drobna žleza, o kateri sodobna medicinska znanost ve bore malo. Dimetiltriptamin je nevrotransmiter (kemična spojina, ki prenaša električni impulz), ki je po zgradbi podoben nevrotransmiterju serotoninu, hormonu melatoninu in drugim psihedeličnim triptaminom. Leta 1972 je Nobelov nagrajenec Julius Axelrod poročal o odkritju dimetiltriptamina v tkivu človeških možganov. Druge raziskave so pokazale, da je lahko navzoč tudi v seču, kostnem mozgu in v pljučnem tkivu. DMT je tako postal prvi človeški psihedelik, ki nastaja v telesu, sodeluje pa pri psiholoških in nevroloških stanjih. Aktivira se ob spanju in ima ključno vlogo pri sanjanju, obsmrtnih izkušnjah in drugih skrivnostnih stanjih.
Raziskave: vnašanje DMT v telo
Prvič so ga sintetizirali leta 1931, precej pozneje pa so ga odkrili tudi v človeškem telesu. Če ga vnašamo v telo s kajenjem, z inhaliranjem, oralno ali z injiciranjem, lahko sproži močne halucinacije: od potovanja skozi čas in prostor do potovanja v vzporedne svetove ter srečanj z duhovnimi in drugimi mističnimi bitji. V skladu z odmerkom učinki segajo od kratkotrajnih in blagih psihedeličnih stanj do močnih mističnih izkušenj, ki obsegajo popolno izgubo stika z resničnostjo.
Če DMT kadimo ali inhaliramo, največji učinek traja kratek čas, od 5 do 15 minut. Začetek delovanja nastopi hitro, po manj kot 45 sekundah, in doseže vrhunec v manj kot minuti. Po 20 do 30 minutah se človek povrne v normalno stanje. Tovrstne izkušnje med drugim prinašajo spoznanja o tem, da zavest obstaja tudi po smrti, razumevanje temeljne enosti vseh pojavov in občutek, da vse, kar obstaja, prežema ljubezen. Kot pravi dr. Strassman, je opisati cesarstvo dimetiltriptamina podobno, kot če bi skušali ubesediti osvojitev planinskega vrha, orgazem, potapljanje ali kako drugo globoko doživetje, ki prevzame duha.
Poln odmerek DMT je pri prostovoljcih sprožil intenzivne psihedelične vizije, občutek ločitve uma od telesa in preplavljenost z raznolikimi intenzivnimi čustvi. Ljudje so ta stanja opisovali z besedami "nisem imel telesa", "bil sem čista zavest", "bil sem vóden" … Opisovali so tudi srečanja z drugimi bitji nesnovnih svetov, ki so jih imenovali entitete, vesoljci, pomočniki, vodniki …
Epifiza – duhovna žleza
Epifiza je žleza v možganih v obliki borovega storža, ki ni večja od nohta na mezincu. Gre za nekakšno anatomsko posebnost, ki se je ohranila globoko v možganih, njene vloge pa se vse do danes drži skrivnostni pridih. Pri zarodku postane vidna v sedmem tednu, natančneje, 49 dni po spočetju. Zanimivo je, da je to natanko takrat, ko je opaziti tudi prve znake, ki kažejo, ali je zarodek ženskega ali moškega spola. Najbrž ni naključje, da se je v Tibetu ohranilo verjetje, da duša vstopi v zarodek natanko 49. dan po spočetju.
Epifiza ima torej v različnih duhovnih tradicijah velik pomen – bržkone tudi zato, ker v posebnih trenutkih življenja izloča večje količine psihedeličnega DMT. Ko življenjska sila vstopi v naše telo, prehaja skozi epifizo in sproža prvobiten priliv DMT. Med porodom epifiza sprošča nove količine DMT. Pri nekaterih epifiza sproži izkušnjo globoke meditacije, psihozo ali obsmrtno doživetje. Ko umiramo in življenjska sila skozi epifizo zapušča telo, se sprosti še en močan hudournik te psihodelične duhovne molekule.
Kako nastaja duhovna molekula?
Epifiza pretvarja serotonin v triptamin, ki ima ključno vlogo pri proizvodnji DMT v telesu. V epifizi so v velikih količinah navzoči encimi, ki serotonin, melatonin ali triptamin pretvarjajo v psihedelične spojine. Številni znanstveniki, ki so preučevali epifizo, so odkrili, da na sanje vplivajo beta karbolini, ki nastanejo v epifizi. Tudi meditacija in molitev sprožita globoko spremenjena stanja zavesti. Mistična ali duhovna izkustva bi torej utegnila temeljiti prav na DMT iz epifize.
Možgani so zelo občutljiv organ, še posebno dovzetni pa so za strupe in presnovna neravnovesja. Domala neprebojna možganska pregrada preprečuje vdor škodljivih snovi prek kapilarnih sten v možgansko tkivo. Pred petindvajsetimi leti so japonski znanstveniki odkrili, da možgani prek možganske pregrade aktivno prenašajo DMT v svoja tkiva. DMT je pravzaprav hrana za možgane; telo ima do njega podoben odnos kot do glukoze, ki je zanj dragoceno gorivo.
Potem ko telo ustvari DMT ali ga prejme od zunaj, ga encimi v nekaj sekundah razgradijo. Ti encimi, ki jih v visokih koncentracijah vsebujejo kri, jetra, želodec, možgani in črevesje, so encimi monoamin oksidaze. Prav njihova razširjenost je vzrok za kratkotrajne učinke DMT. Kjer koli se pojavi, ga telo hitro razgradi. DMT je nujen za ohranjanje normalnega delovanja možganov. Šele ko njegova raven postane previsoka za njihovo normalno delovanje, začnemo doživljati nenavadne izkušnje, kot so srečanja z vesoljci, občutki kozmične blaženosti ali paralizirajočega strahu, prihod na rob smrti, srečanje s skrivnostno božjo silo …
Kot endogena psihedelična snov je lahko DMT vpleten v naravna psihedelična stanja, ki nimajo nič skupnega z jemanjem drog, vendar so podobnosti s stanji, ki jih sprožijo droge, presenetljive. Obsegajo lahko psihozo in shizofrenijo, pa tudi druga spremenjena stanja uma, ki niso povezana z duševnimi boleznimi, kot so porod, umiranje, obsmrtna doživetja, stiki z nezemljani in nesnovnimi bitji ter različne duhovne izkušnje. Psihoze so edino naravno spremenjeno stanje zavesti, za katero so na voljo podatki, vendar so tudi druga spontana psihodelične stanja, kot so duhovne izkušnje in obsmrtna doživetja, v podobnem razmerju z endogenim DMT.
Doživljanje novih razsežnosti
Ta duhovna molekula nas vodi v razsežnosti, ki so nam v normalnem stanju zavesti nedostopne. Samo ob spremembi možganskih sposobnosti doživljamo psihološka stanja, v katerih se lahko interaktivno povezujemo z duhovim svetom ter širimo zavedanje o multidimenzionalnem vesolju, ki je veliko zanimivejše in bolj kompleksno od snovnega sveta, ki ga izkušamo zgolj s petimi čutili.
Vir: www.viva.si
