SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN CVETKO
Živela je ličinka enodnevnice. Živela je pod zemljo in pod vodno rastlino.
Nekega dne so rastlinske korenine predrle skozi rečno blato. Ličinka enodnevnice je rekla: »Če se bodo korenine razmnožile, bom ostala brez doma.« Splezala je gor in ukazala: »Rastlina, nehaj rasti! Uničila mi boš moj dom.« Rastlina pa je odgovorila: »Ime mi je Cvetka in nikamor ne grem. Tu, v tem potoku, sonce sije najmočneje in tu mi je najbolj všeč.« Ličinka enodnevnice je odšla v gozd in srečala mravlje. Mravlje so jo vprašale: »Zakaj jokaš ličinka enodnevnice?« Povedala jim je celo zgodbo. »Me ti bomo pomagale!« so vzkliknile. In res, ličinki enodnevnice so pomagale mravlje. Rastlino Cvetko so izkopale s koreninami vred. Položile so jo na suho travo. Dom ličinke enodnevnice je bil rešen, Cvetka pa ni bila. Začela se je sušiti. Ličinki se je zasmilila, zato je mravlje prosila še za eno uslugo. Prosila jih je, da skopljejo poseben jarek za Cvetko. Res so to storile. Mravlje so skopale jarek in rastlino Cvetko posadile vanj.
In tako so bili vsi srečni do konca svojih dni.
Gregor Klobučar, 3.a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN VRBNICE
Živela je enodnevnica. Rodila se je na isti dan kot vrbnica in na istem mestu. Ko sta se zagledali, sta postali prijateljici. Skupaj sta se igrali, lovili, se skrivali, postali princeski in viteza. Radi sta imeli tudi detektivske igre. Enodnevnica je bila detektiv Bobi, vrbnica pa Robinzon. Do konca leta sta se tako igrali, dokler ni enodnevnica umrla. Vrbnica je bila žalostna. Zvečer, ko je šla spat, je sanjala, da se bo enodnevnica vrnila.
Enej Fink, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN VRBNICE
Nekoč sta živeli enodnevnica in vrbnica. Obe sta imeli lepo hišo. Na vrtu jima je rastla solata. Nekoč je solata izginila. Začeli sta se kregati, katera od njiju jo je pojedla. Enodnevnica se je zato odselila. Raje je šla živet v bližnji potok Vejar. Vrbnica je ostala sama. Še vedno ji je nekdo kradel solato. Ugotovila je, da to ni bila enodnevnica. Še danes je vrbnica žalostna in osamljena.
Maj Rajar, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN RIBO ERAZMOM
Nekoč je riba Erazem v potoku plavala čez dom ličinke enodnevnice. Ličinka je videla, da Erazem plava. To jo je razveselilo. Ribo Erazma je prosila, da zapleše z njo. Erazem pa sploh ni znal plesati. Ličinka enodnevnice je rekla Erazmu, naj zapleše ples na pop glasbo. »Raje bi zapel pop pesem,« ji je odgovoril. Ličinka mu je dovolila. Zapel je »Matika pa pika«. To ji ni bilo všeč. »Še enkrat, še enkrat!« je zavpila enodnevnica. Riba Erazem je zapela novo pesem. Ta je bila ličinki enodnevnice všeč. Pesem sta še enkrat zapela skupaj. Naučila sta se tudi plesati.
Od tistega dne sta riba Erazem in ličinka enodnevnice živela v potoku veselo in zadovoljno.
Tjaša Može, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN JULIJO
Živela je ličinka enodnevnice. Nekega dne je k potoku prišla Julija. Vprašala jo je, zakaj živi samo en dan. Enodnevnica je odgovorila: »Zato, ker je tako in tega se ne da spremeniti.« »Joj, sigurno si žalostna,« je rekla Julija. Enodnevnica je bila sedaj še bolj žalostna, ker živi samo en dan. Julija ji je povedala, da se bo to sigurno uredilo, ko bo zrastla in bo med tem časom potok postal še bolj čist. In res se je to zgodilo. Potok je postal čistejši, enodnevnica ni bila več enodnevnica, ampak je postala enoletnica. Ličinka enoletnice je zdaj živela eno leto. Bila je zelo zelo vesela. Julija in enoletnica pa sta postali veliki prijateljici.
Julija Vidmar, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN MAJEM
Maj je fant, ki obožuje živali. Najbolj pa ima rad ličinke enodnevnice. Nekega dne je šel Maj k potoku Vejarju. Ko je prišel k potoku, je ob robu našel poškodovano ličinko enodnevnice. Imela je poškodovano nogo. Obvezal ji je nogo. Moral je paziti, ker je bila nogica zelo tanka. Uspelo mu je. Pomagal ji je ozdraveti. Ko je ličinka ozdravela, jo je Maj spet spustil v potok.
Luna Fink, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN LARISO
Nekoč sta Larisa in ličinka enodnevnice ugotovili, da voda postaja onesnažena. Odločili sta se, da bosta naredili bolj čisto vodo. Prinesli sta čistilec, ki je vsakič, ko je v potok prišla umazana voda, stekla skozi čistilni stroj in ven je prišla bolj čista voda. Da bi vodi še bolj pomagala, se je Larisa spremenila v rečno deklico. Ličinka enodnevnice in rečna deklica Larisa sta se odločili, da bosta očistili vso umazano vodo po Sloveniji tako, da bosta namestili čistilec za čiščenje vode v vsak potok, kjer ne more živeti ličinka enodnevnice. In imeli sta veliko dela.
Larisa Kocjančič, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN RAKCEM MAJEM
Živela sta ličinka enodnevnice in rakec Maj. Bila sta najboljša prijatelja. Skupaj sta živela in hodila v šolo. Ko sta nekoč prišla domov, se je rakec spomnil, da morata nahraniti še svojo zlato ribico. Ugotovila sta, da ribice ni v akvariju. Hitro sta poklicala mamico in rekla: »Mami, ribica je pobegnila.« »Ojoj!« je vzkliknila mami. »Kaj pa zdaj?« so se spraševali. »Treba jo bo poiskati.« Mama, ki je bila v službi, je hitro prišla domov in skupaj so začeli iskali ribico. Rakec Maj je začel jokati, ličinka enodnevnice pa ga je tolažila, da jo bodo že našli. Vse so pregledali, zlate ribice ni bilo. Naslednji dan so ponovno preiskali hišo. Ničesar. Končno so ribico našli v ribniku za hišo. »Ličinka, pridi pogledat, všeč ti bo,« je rekel rakec Maj. »Od zdaj naprej bomo vsi trije skupaj živeli v našem ribniku, ker je voda zdrava in čista.«
Še danes vsi trije zadovoljno živijo v našem ribniku.
Erazem Bogataj, 3. a/p
SREČANJE MED LIČINKO ENODNEVNICE IN TIMOM
Nekega dne je živela ličinka enodnevnice. Odpravila se je na izlet po potoku. Tim je bil deček, ki se je spremenil v ličinko Tim.
Ličinka enodnevnice je srečala Tima. Postala sta prijatelja. Šla sta se igrat. Igrala sta se s travnimi bilkami in se lovila. Kmalu sta se zaljubila. Oba sta bila srečna. Našla sta si dom v bližnjem potoku Vejarju. Ravno takrat je začela ličinka enodnevnice umirati. Ličinka Tim je moral najti drugo ličinko. In tako se je zgodilo znova in znova. Ličinka Tim še danes živi v potoku Vejarju in si vedno znova poišče svojo ličinko enodnevnice.
Tim Šetina, 3.a/p
KAJ MI JE BILO PRI RAZISKOVANJU NAJBOLJ VŠEČ?
KAJ MI NI BILO VŠEČ?
KAKO SEM SE POČUTIL-A?
Ko smo prišli do potoka Vejarja, smo se razdelili v dve skupini. Šel sem v prvo skupino, kjer smo s kozarčki ujemali vodo in pogledali, če smo zajeli tudi kakšno žival. Medtem pa je druga skupina nabirala rastline iz potoka. Na žalost nisem ujel nobene živali, zato če bomo šli še kdaj k potoku Vejarju, se bom odločil za drugo skupino. Rastlin je bilo res veliko. V šoli smo tudi pisali članek. Pri zapisu smo sodelovali: Tim, Tjaša, Maj in jaz. To mi je bilo všeč.
Gregor Klobučar
Všeč mi je bilo, ko smo lovili živali in hodili. Nekaj živali smo tudi izlili ven, ko smo odlivali odvečno vodo. Rad bi ujel več živalic. Všeč mi je bilo, ko smo se učili, kaj so nevretenčarji in katere poznamo.
Maj Resnik
Všeč mi je bilo, ko smo pisali zgodbico o srečanju ličinke enodnevnice z ______ in ko smo risali stolpce v zvezek. Naučil sem se, kje in koliko časa živi ličinka enodnevnice. Naučil sem se, da ličinka enodnevnice ne živi v umazani vodi.
Matic Fekonja
…… ko smo videli race in ko smo v potoku lovili živali. Ko smo se vrnili v razred, smo si živali spet podrobno ogledali. Živali in rastline smo narisali in prikazali s stolpci.
Maj Rajar
…da smo nabirali rastline, da smo risali, raziskovali, gledali v lončku živali, tudi z lupo.
Predlagam, da gremo skoraj vsak dan k potoku Vejarju.
Ni mi bilo všeč, ko smo ujeli živali v lonček, ker se ne počutijo dobro v lončku, saj to ni njihov dom.
Larisa Kocjančič
…ko smo ujemali živali, se ujel ličinko enodnevnice in sem si jo ogledoval. Ugotovil sem, da ima na vsaki strani šest majhnih nog. Ko smo se vrnili v šolo, smo narisali vse živali, ki smo jih ujeli.
Erazem Bogataj
… ker sem nabrala rastline, pot k potoku in nazaj, ko smo šli po mostičku na drugo stran potoka, ogled živali.
Marsela Stojčević
Ostala sem v šoli, ker nisem imela tenisk. Pot ob robu travnikov je bila mokra. Šla sem k četrtošolcem in vadila slovenščino. Kar so prinesli sošolci, sem narisala. Drugi dan smo prikazali, koliko smo našli ličink enodnevnice in vrbnice ter koliko rastlin.
Luna Fink
…ko smo zajemali vodo in živali gledali pod lupo. Želim si, da bi šli vsak dan k potoku.
Ni mi bilo všeč, ko smo hodili v hrib in ko smo morali plezati po gozdu. Želim si, da bi našli še več živali.
Enej Fink
… ko smo gledali različne vodne živali. Želim si, da bi bila voda tako čista še naprej. Ko smo si ogledali živali, smo jih odnesli nazaj v potok.
Julija Vidmar
… ko smo v razredu risali živali, ki smo jih našli v potoku Vejarju, pa tudi risanje rastlin. Ko smo opazovali živali, smo uporabljali tudi lupe. Živali smo nesli v razred. Pri potoku smo si ogledali, koliko nog imajo, kakšen je rep. Kakšne vrste je ta žival, smo pogledali na učni list.
Tjaša Može
Ko smo prišli do potoka Vejarja, sem postal detektiv. Všeč mi je bilo, da sem ujel ličinko vrbnice, da smo bili mokri, da smo delali stolpce, risali ličinke in rastline.
Tim Šetina
