1100 kilometrov od Ekvadorja in južnoameriškega kontinenta leži ena izmed največjih in najbolj aktivnih skupin vulkanskih otokov na svetu.
V teh dneh, natančneje 15. septembra, je leta 1835 26-letni angleški naravoslovec Charles Darwin pristal na Galapaških otokih. Začelo se je najbolj nepozabnih pet tednov njegovega potovanja okoli sveta, njegovega življenja nasploh in neprecenljivega obdobja za vse človeštvo. Takrat so bili namreč položeni temelji revolucionarne evolucijske teorije.
V svoj dnevnik je zapisal: »Bilo je grozljivo vroče. Bil sem neskončno utrujen, a drugačen obraz te kiklopske pokrajine je krepko poplačal trud za napor. Na mojem sprehodu sem srečal dve gigantski želvi. Ko sem se približal, me je ena od njiju nezaupljivo ogledovala. Potem se je počasi začela umikati. Druga je strašno zažvižgala in se potegnila v oklep.«
Moje potovanje po istih otokih je bilo zgodovinsko popolnoma nepomembno, a je ostalo zapisano na vrhu osebne lestvice najbolj posebnih potovalnih destinacij sveta. Potapljanje s pingvini, lenarjenje z istimi želvami, ki jih je srečal že Charles Darwin, in sončenje z arhaičnimi legvani pač ni nekaj, kar lahko počneš kjer koli.
