Tihotapili heroin … na slovenskem trgu je možno kupiti vedno večje količine mamila, največje povpraševanje je po heroinu, ecstasyju in marihuani … "Ali imaš heroin, kdaj se dobimo?" … čistoča heroina … »narkoman« strese heroinski prah v žlico, ga zmeša z vodo ter vitaminom C v prahu ali limoninim sokom, da postane heroin bolj topen… s prodajanjem heroina mesečno zaslužil vsaj petnajst tisoč evrov …
Droge so tema, o kateri imajo ljudje veliko povedati in o kateri radi berejo. O njih vsak dan pišejo v časopisih in jih prikazujejo na televiziji. Ponudba drog je na slovenskem trgu dokaj pestra pa tudi uživalci radi eksperimentirajo. Trg se je ustalil, ponudba je stabilna in cene tudi. Po Flakerjevi raziskavi lahko povzamemo, da je v Sloveniji več kot 16000 rednih uživalcev heroina, od tega jih najmanj 9000 heroin injicira. Največ uživalcev je starih med 20 in 30 let. Starost začetnikov se je v zadnjih letih znižala z 19 na 15 let, kar potrjujejo statistike služb, ki obravnavajo uživalce. Najpogostejši razlog, zakaj poskusiti heroin, uživalci najpogosteje navajajo radovednost in željo »imeti se lepo«. Eksperimentiranjez drugimi drogami je ena od poti, ki pripelje človeka do heroina.Spodbuda za začetek uživanja je tudi dolgčas, uveljavitev v najstniški družbi, priložnost za zaslužek. Redki začnejo heroin uživati zaradi osebnih problemov. Najpogosteje začetniki prvo ponudbo dobijo v skupini. Le-ta omogoči stik z drogo. Malokdaj se zgodi, da bi se človek, ki se druži z neuživalci, sam odločil in si poiskal drogo. Skupinsko uživanje je značilno za ljudi, ki še niso zasvojeni in ki šele začnejo uživati drogo. Prva ponudba pride tudi od prijateljev (darilo za rojstni dan), od partnerja in le redko so prvi ponudniki dilerji. Ko nekdo nekaj potrebuje ali si želi, gre v trgovino in to kupi. Pri prepovedanih drogah tak nakup ni mogoč, nekoga moraš poznati.
Ljudje uživalce obravnavajo z najhujšimi stereotipi, to velja posebno za starejšo populacijo. Pravijo, da je heroin demonski prašek, smrtno nevaren in škodljiv. Uživalci so nezanesljivi ljudje, nagnjeni k nasilju, so zanemarjeni, nezanesljivi, brez čuta za moralo in živijo na robu družbe, kamor tudi sodijo. Na koncu kariere uživanja heroina čaka uživalca neizbežna smrt. Vsi ti stereotipi so le majhen del resnice. Heroin sam po sebi ni škodljiv za zdravje. Leta 1874 so razvili heroin, ki so ga uporabljali za zdravljenje opioidne odvisnosti in pri blažitvi kašlja.
Heroin pridobivajo iz opija, tega pa iz posušenega soka nezrelih glavic maka. Iz surovega opija izločijo morfin, ki ga v medicini uporabljajo za lajšanje močnih bolečin. S preprostim kemijskim postopkom pa lahko iz morfija pridobimo heroin. Najpogosteje je v obliki belega ali rjavega praška.
Večina bolezni, zastrupitve ali celo smrt, s katerimi se uživalci heroina soočajo, so posledica okoliščin uživanja, primesi, ki jih dodajajo heroinu na črnem trgu, nesterilnega pribora in življenjskega sloga. Čim več je preprodajalcev, tem manjša je čistost heroina, saj ti dodajajo vanj vse mogoče. Heroinu primešane snovi so lahko mlečni sladkor, vitamin C, puder v prahu, čistila, kofein, uspavala, strihnin (strup za podgane), anestetiki, amfetamini. Pogost odziv na primesi je tresenje, neke vrste alergična reakcija, ki nastopi dvajset do trideset minut po vbrizgu. Stereotipni podobi uživalcev ustreza manjši del uživalcev, veliko jih živi urejeno življenje, leta lahko vzdržujejo svojo navado, osebni in družbeni propad nista nujna.
Heroin povzroča zelo močno zasvojenost, predvsem telesno. Odvisnost se razvije izredno hitro, včasih že po nekajkratnem jemanju. Zasvojenci pogosto zaidejo tudi v druge težave, kot je recimo kriminal. Odvisnost od heroina je zelo težko ozdraviti. Najpogostejše uživanje heroina je intravenozno, vbrizgavanje v žilo. Za ta način se heroinski prah strese v žlico in zmeša z vodo in vitaminom C ali z limoninim sokom, da postane heroin bolj topljiv. Z vžigalnikom se vse skupaj »skuha«, da se dobi čim bolj enakomerno raztopino. Za vbrizg v veno se uporabljajo enkratne insulinske brizgalke. Vbrizgavanje v žile je lahko zelo nevarno, zlasti v žile na vratu in dimljah. Če ni mogoče več najti primernih žil, vbrizgavajo heroin tudi v mišičevje, kar pogosto pripelje do hudega gnojenja. Veliko začetnikov na začetku njuha ali kadi »pleh«. To pomeni, da heroin segrevajo na koščku aluminijaste folije in ga vdihujejo s papirnatim svitkom (chasing the dragon). Ker pa je potrebno pri tem za enak učinek več heroina kot pri vbrizgavanju, številni preidejo na intravenozno jemanje. Dokler traja omama, sproža heroin občutek blaženosti, sprostitve, bolečine popustijo, telo preplavlja občutek toplote. Izgine osamljenost, okrepi se občutek varnosti, moči, neodvisnosti od vsega. Nekateri zasvojenci delujejo arogantno ali preprosto odsotno, dajejo vtis popolnega nezanimanja za okolico. Znaki uživalcev so tudi ozke zenice, splošna upočasnjenost, kinkanje in zaspanost, zaprtost, znižanje krvnega tlaka, pridušeno dihanje, nenehno ukvarjanje z nabavo heroina. Odvisniki se nasploh nimajo niti za družabne niti za solidarne. Solidarnost se dostikrat spopada z egoizmom. Egoizem je pravilo druženja med džankiji. Poskrbiš zase. Uživalci se po navadi v velikih in srednjih mestih dobivajo na dobro obiskanih mestih, kjer se tudi sicer zbirajo ljudje. Predvsem mlajši uživalci se zbirajo tudi v domačih spalnih naseljih, in sicer po stopniščih, ulicah in parkih, po lokalih, na avtobusnih postajah, po gradovih, vrtcih, šolah, pod mostovi. Starejši uživalci raje uživajo doma, marsikdaj zato, ker imajo že precej uničene žile in potrebujejo več časa za zadevanje.
