Indijska konoplja (Cannabis sativa), bolj znana pod imenom marihuana, je najbolj razširjena droga na svetu. Raziskava Združenih narodov je pokazala, da kar štirje odstotki odraslega svetovnega prebivalstva (162 milijonov ljudi) redno uživa to mamilo, od tega 0,6 odstotka (22,5 milijonov) vsak dan.
Uporaba te rastline v najrazličnejše namene ima zelo dolgo zgodovino. Po svetu se je razširila iz osrednje in južne Azije. Na ozemlju današnje Romunije so našli počrnele ostanke konopljinih semen, ki jih datirajo v tretje tisočletje pr. n. št. V starih indijskih spisih se marihuana pogosto pojavlja, kar kaže na to, da je bila v vedskih časih zelo razširjena in so jo med drugim uporabljali tudi pri verskih ritualih. Njene psihoaktivne lastnosti so poznali tudi v Asiriji, kjer je bila znana pod imenom qunubu, iz katerega verjetno izhaja tudi latinska beseda cannabis. V antični Grčiji so konopljo uporabljali pripadniki dionizičnih kultov, arheološke najdbe pa potrjujejo uživanje marihuane tudi pri Skitih ob Črnem morju.
Marihuana je bila kriminalizirana šele v prvi polovici dvajsetega stoletja. V ZDA se je to zgodilo leta 1937. Sodobni analitiki imajo več teorij, zakaj je prišlo do te prepovedi. Eni menijo, da je šlo za rasistično potezo, saj je bilo uživanje konoplje najbolj razširjeno med črnsko in mehiško populacijo, drugi pa trdijo, da je šlo za ekonomske razloge in pritiske nekaterih velikih korporacij, predvsem kemičnih in farmacevtskih. Danes se zakonodaje različnih držav zelo razlikujejo glede legalnega statusa marihuane, zato ne moremo govoriti o nekem svetovnem trendu na tem področju.
Najpogostejši način uživanja marihuane je kajenje posušenih vršičkov, ki vsebujejo snov tetrahidrokanabinol (THC). Obstaja tudi mnogo drugih načinov. Vršičke se lahko skuha v mleku in popije ali pa se iz tako kuhanega mleka naredi maslo in se psihoaktivno snov konzumira v obliki peciva. Pitje bhanga, kakor se imenuje iz marihuane pripravljen napitek, je bilo zelo razširjeno v Indiji v zadnjih stoletjih pred našim štetjem, ko je bila ta navada tako običajna, kot je danes pri nas pitje vina.
Pogosta oblika obdelave indijske konoplje, ki je najbolj razširjena v Afganistanu in Maroku, je pridobivanje koncentrirane smole iz njenih vršičkov. Končni rezultat tega postopka je hašiš (iz arabskih besed »hashish«, trava oz. »hashisha«, posušiti). V njem je koncentrat THC-ja višji, vendar je učinek zelo podoben kot pri kajenju navadne marihuane.
Čeprav je marihuana mehka droga, ki ne povzroča fizične odvisnosti, jo najrazličnejši »strokovnjaki« uvrščajo ob bok heroinu, kokainu, metamfetaminom in podobnim nevarnejšim mamilom, ker naj bi bila prvi korak na poti v zasvojenost. Kritiki pa trdijo, da gre pri tovrstnih trditvah predvsem za propagando s strani ameriških oblasti, ki je povezana z njihovo neuspešno in drago »vojno proti drogam«. Znanstveniki so namreč dokazali, da je verjetnost, da bo nekdo z marihuane prešel na heroin, manjša, kot pa da bo prešel s cigaret na heroin.
Kot vsaka druga droga ima tudi marihuana negativne posledice za uživalca, vendar so ti bolj povezani z dejstvom, da se jo uživa pomešano s tobakom, kot pa s samo substanco. Kot pri mnogih drugih spornih temah obstajata glede marihuane dva nasprotujoča si pogleda. Za ene je povsem nenevarna substanca, ki vzbuja ustvarjalnost in ljudi povezuje, za druge pa je nevarna droga, ki ogroža zdravje uživalca. Resnica je verjetno nekje vmes.
