Molk se zlomi sam od sebe
in nihče ga ne objokuje.
Opevajo samo
sončni zahod, že vse od jutra.
Celo mesec, bitje iz svetlobe,
po našem preprostem mnenju,
se zdi, da poje,
ko razprostrejo svoje lahne roke
nemirne sence palm.
(Sodobna španskoameriška poezija, Cankarjeva založba, 1994)
