Bil je čisto navaden žur med mladimi. Žur, kjer ne manjka alkoholnih pijač. Počasi je postajalo vzdušje vedno bolj vroče, glasnejše, smehljajoče. Kralj Alkohol je začel pridobivati na svoji moči. Ali kot pravi Jack London v svoji knjigi Spomini alkoholika o privlačni moči alkohola: »Mi trije nismo bili navadni ljudje. Bili smo trije pijani mladi bogovi, neverjetno modri, neznansko pogumni in nismo poznali meja svojih moči. Ej – in to pravim zdaj, po letih – če bi kralj Alkohol mogel držati človeka v takih višinah, nikdar več ne bi dihal trezen. Toda Alkohol nas more povesti v višave, ne more pa nas tam obdržati.«
Kruto, a resnično. Svet z alkoholom se zdi mnogo bolj enostaven, prijaznejši in brezskrben. A kmalu ugotovimo, da realnost ni takšna, kot je v pijanem stanju. Zabava se lahko konča z bruhanjem, glavobolom, začudenjem, ali sem res vse to delal itd. »Začetek alkoholizma je že v mladosti, ko postajata glavna cilja te patološke subkulture (alkoholiki) pitje alkohola in opravičevanje pitja,« mi je pred leti povedal pokojni psihiater Janez Rugelj, ki se je vrsto let ukvarjal z zdravljenjem alkoholikov. Rugelj je bil poznan po svojem avtoritativnem načinu zdravljenja alkoholikov, ki se je obneslo predvsem pri zdravljenju starejših alkoholikov, medtem ko je bil pri delu z mladimi alkoholiki manj uspešen. Kot vzroke je Rugelj navajal, da so mladi brez delovnih navad in da nimajo človeka, ki bi jim bil za zgled. Praviloma so s primarno družino skoraj vedno v konfliktu, sekundarne družine pa ponavadi še nimajo. V zdravljenje mladega alkoholika pa bi se morala vključiti ravno družina, ki pa lažje prenese, da alkoholik propade, kot pa da se z njim vključi v zdravljenje, je še menil Rugelj.
Popivanje ‘ob vikendih’
S tovrstnim začetkom popivanja ‘ob vikendih’ se lahko čez nekaj let začne odvisnost, ki je neznansko močna in ji alkoholik postopoma vse bolj podlega in jo opravičuje. Julijana Rajnar, sociologinja, pravi, da pride najprej do duševne odvisnosti, ki se kaže predvsem v nenehnem razmišljanju o alkoholu in iskanju prilik za pitje ter v vsakodnevnem pretiranem pitju, tudi v hudem popivanju ob koncih tedna, kar pa uvršča mlade, ki se jih veliko napije vsaj enkrat na teden, že med duševne odvisnike. Za Ruglja so ti mladi že dejansko alkoholiki v prvih fazah oblikovanja zasužnjenosti.
Sledi telesna odvisnost, ki pa alkoholiku zviša toleranco, kar pomeni, da mu zviša potrebo po vedno večjih količinah alkohola. Kaže se tudi v abstinenčni krizi, ko alkoholik preneha piti. Sčasoma se odvisnosti pridružijo še zdravstvene težave. Prekomerno pitje alkohola povzroči predvsem težave z želodcem, jetri, trebušno slinavko, srcem, mišicami, živci in z možganskimi celicami. Poleg zdravstvenih težav pa nastopijo tudi psihiatrične bolezni kot so alkoholni bledež, alkoholna ljubosumnost in alkoholna halucinoza.
Alkohol je seveda prvi, vendar ne tudi zadnji vzrok alkoholne odvisnosti, tu so pomembni predvsem okolje, družina in človek sam. Slovenska družba je ena izmed tistih, kjer se veliko pije in je v njej zato tudi veliko alkoholikov. Podatki pričajo, da bi naj v Sloveniji bilo od 110.000 do 135.000 alkoholikov, vsak izmed njih pa naj bi na leto popil 13 litrov čistega alkohola. Mnogi začnejo piti zelo mladi. Zgoden začetek pa je po besedah Julijane Rajnar tudi eden najhujših dejavnikov tveganja za razvoj kasnejše odvisnosti. To dejstvo potrjujejo tudi zgodbe mnogih zdravljenih alkoholikov, ki so svojo pot odvisnosti začeli kot osnovnošolci.
Enkrat alkoholik, alkoholik za vedno
Odvisnost od alkohola je dosmrtna. Rugelj je to trditev utemeljeval z naslednjim: »Bivši rehabilitirani alkoholik ne sme nikoli več v življenju poskusiti niti požirka alkoholne pijače, sicer spet zdrsne v »aktivni« alkoholizem.«
Načini zdravljenja so na Slovenskem predvsem trije: tradicionalni medicinsko- psihiatrični model, socialno-andragoški model (uporabljal ga je psihiater Rugelj) in razne oblike samopomoči v klubih anonimnih alkoholikov. Po pričevanju nekaterih alkoholikov, ki se zdravijo v določenih psihiatričnih bolnišnicah, nekateri so stari tudi pod 25 let, pa je možnost pozitivnega zdravljenja nizka, saj je alkohol izredno lahko dosegljiv tudi znotraj bolnišnic.
Na kratko: alkohol, alkoholizem, zasvojenost
Beseda alkohol je arabskega izvora in pomeni duha, ki je razpršen v opojnih pijačah. Alkoholizem je družbena motnja, ki se pri posamezniku kaže kot čedalje večja zasvojenost od alkohola z občasno ali trajno alkoholno omamo.
Zasvojenost od alkohola pomeni, da nekdo brez alkohola ne more živeti – ali pa si to stvar tako močno želi, da je brez nje bolan in trpi.
