Manj znana kot Kraljica soula Aretha Franklin ali Lady Ella oziroma Ella Fitzgerald, bi Dinah Washington skoraj utonila v pozabo, čeprav je v svoji karieri posnela več kot 700 pesmi.
Zaradi svoje neverjetne samozavesti in živahnosti ni bila samo odlična pevka, temveč tudi izjemna zabavljačka. Nekoč je v Londonu med nastopom nagovorila publiko: „Obstajajo samo ena nebesa, ena zemlja in ena kraljica. Kraljica Elizabeta je samo prevarantka.”Občinstvo ji njene izjave ni zamerilo.
Dinah Washington, ki se je v rodila v Alabami leta 1924 kot Ruth Lee Jones, je imela že pri desetih letih solo recitale gospelskih pesmi. Z različnimi cerkvenimi zbori je nastopala po celem Chicagu, kamor se je že v otroštvu preselila z družino. Svojo kariero je začela pri poklicnem gospel zboru Sara Martin Singers, ko je bila še najstnica. Po zmagi na tekmovanju talentov v Regal Theatru, v Chicagu, se je preusmerila v rhythm-and-blues. Komaj petnajstletna Ruth se je ponoči odplazila iz hiše, da bi nastopala v barih in klubih.
Njen zaščitni znak je postala jasna dikcija in natančno obvladovanje vseh tonov v njenem glasovnem razponu. S petjem v cerkvenih zborih se je izuril njen glas in izpopolnila njena tehnika. Leta 1943 jo je najel vodja uveljavljenega jazz banda Lionel Hampton. Takrat je Ruth Jones postala Dinah Washington. Po treh letih je kot samostojna izvajalka podpisala pogodbo z Mercury Records. Njene plošče so bile na trgu neverjetno uspešne, čeprav jo je založba tržila le v afroameriških soseskah. Leta 1950 je imela za sabo že 5 hitov. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je posnela še nekaj jazz albumov, ki so se sicer malce slabše prodajali, vendar so dokazali, da je ena izmed najboljših in najbolj vsestranskih vokalistk svoje generacije.
V nasprotju z mnogimi drugimi glasbeniki je imela Dinah zelo razvito poslovno žilico. Postala je lastnica stanovanjskega bloka, sama pa je živela v razkošnem stanovanju na Manhattnu. Obema sestrama je s svojimi prihodki omogočila visokošolsko izobrazbo, poskrbela je, da njenima dvema sinovoma ni primanjkovalo ničesar, saj se je še predobro spominjala svojega revnega otroštva, bila pa je tudi pregovorno radodarna do mladih, še neuveljavljenih glasbenikov.
Kljub temu pa je bila alkoholičarka, kar ji je občasno povzročalo velike težave. Kot mnogi drugi glasbeniki tistega časa je tudi ona preživela veliko noči po barih, kjer je nastopala, to pa je pripomoglo k temu, da je postala odvisna od alkohola. Pogosto je imela tudi težave zaradi prekomerne teže, ki jih je poskušala reševati z ekstremnimi dietami in tabletami za hujšanje.
Poročila se je vsega skupaj sedemkrat, ves čas pa je imela burno ljubezensko življenje. Mnogi izmed njenih ljubimcev so nastopali z njo v bandu in ji krajšali čas na turnejah. Mnogi, ki so jo poznali, so jo opisovali kot precej oholo in ošabno. O njej so krožile nezaslišane zgodbice, ki jih je sama s svojim obnašanjem še spodbujala. Neka anekdota pripoveduje, kako je Washingtonova v nočnem klubu v Los Angelesu izpod obleke potegnila pištolo in izstrelila strel, da bi s tem posvarila plesalko iz skupine, ki je nastopala v klubu, naj se njenemu takratnemu fantu ne poskuša približati.
Proti koncu petdesetih let se je podala v bolj komercialne vode in leta 1959 posnela hit „What a Difference a Day Made”, naslednje leto pa še „This Bitter Earth”.
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je njena priljubljenost dosegla vrhunec, umirila pa se je tudi v zasebnem življenju. Vendar je glasbeni svet nedolgo po tem pretresla novica, da je 14. decembra 1963 pomotoma zaužila smrtonosno kombinacijo alkohola in tablet za hujšanje.
Njene pesmi, med njimi „All of Me”, „Mad about a Boy”, „Teach me Tonight”, „Blue Gardenia” so hitro utonile v pozabo. Oživil jih je šele prihod novega izuma, cedejk, ki so njeno glasbo ponesle med mlajše generacije. Leta 2000 so njeno življenje ovekovečili v muzikalu z naslovom „Dinah Was” in s tem še enkrat potrdili, da je Dinah Washington bila in ostaja glasbena diva.
Viri:
http://www.brain-juice.com/cgi-bin/show_bio.cgi?p_id=149 (20.8.2010)
