Sam težko definiram pojem »prosti čas«. Pravzaprav je to zato, ker prostega časa v današnjem svetu sploh ni, spet drugače gledano pa ga je še preveč.
Jaz si ta čas razlagam kot poležavanje po kavču ali postelji in strmenje v zrak – torej je to nekakšno dolgočasenje. Slednje pa je pogosto neproduktivno in spodbuja razmišljanje o stvareh, ki niso pomembne, tako da se potem po nepotrebnem vse samo še bolj zaplete.
Zase bi lahko rekel, da je stvari, ki jih počnem prostovoljno, veliko, ampak jih ne štejem v svoj prosti čas. Rad se na primer ponudim, da bom pomagal pri pranju avtomobila, šel z babico v trgovino ali pa le zdolgočaseno opazoval izložbe v nakupovalnem centru. S tem dejansko preganjam dolgčas. Včasih se usedem na kolo in naredim nekaj kilometrov v okolici mojega kraja, še raje pa se, če je priložnost, odpravim v Ljubljano. Tam je moj prosti čas spet pogosto zapolnjen, saj se srečujem s svojim dekletom. Za takšne poldnevne izlete večinoma najdem čas v popoldnevu po šoli. Pogosto se odpravim tudi do babice, kjer živita bratranec in sestrična – to je večinoma ob koncu tedna. Ker živijo na obrobju mesta, se lahko tam sprostim ob glasnejši glasbi, ki celo ob slabem počutju prežene vse moje tegobe. Poletni dnevi so tam prav najlepši, saj uživam v počivanju in sproščanju misli, ko ni šole, postorim kaj okoli hiše in se po kosilu namakam v bazenu.
Sedaj pa se še komaj lovim, da najdem čas za klepet s prijatelji, saj se mi zdi, da sem neprestano z nečim obremenjen. Nad seboj čutim nekakšno ogrado, ki neprestano bdi kot neka dolžnost. Ali je to pozitivno ali negativno je težko reči, saj mi v določenih trenutkih zasedenost precej ugaja. Ker sem rad brez skrbi, sem pogosto tudi neučakan, zato je mogoče tudi to vzrok za moj poln urnik.
Za pravi prosti čas mi večinoma ostaneta dve urici že pozno zvečer, takrat se res posvetim ljudem, ki mi nekaj pomenijo in pomagam reševati težave. Potem pa sledi spanje. In zjutraj šola, ki, vsaj srednja, spada v prostovoljne aktivnosti vsakega posameznika.
Na koncu pa se verjetno vsi strinjamo, da od časa do časa človek rabi tudi premor in prav zato tudi imamo počitnice in dopuste!
Rok Šuler, 3.Ra
Elektrotehniška in računalniška šola
TŠC Nova Gorica
Mentorica: Bojana Modrijančič Reščič