Prosti čas – to je zame neizčrpna tema, ki me izpopolnjuje in osrečuje. Polni me z energijo in optimizmom, da se lažje spopadam z vsakdanjikom.
Če pobrskam po spominu, kako sem začel krojiti svoj prosti čas, je bilo to z vstopom v šolo. Že odkar pomnim, me je zanimalo vse v zvezi z elektroniko in tehniko. Vsak prosti trenutek sem izkoristil, da sem razdiral stare radie, telefone, skratka vse, kar sem našel. Mama se je vedno jezila, saj so bili vsi predali polni baterij, žic konektorjev in ostalega. Rad sem ustvarjal iz lesa in naredil pručko in podobno. Da bi igral na kakšen instrument, se mi nikoli ni ljubilo. Zato pa sem raje obiskoval krožek atletike. Športov z žogo nikoli nisem maral. Nisem tipičen oz. stereotipen fant, ki rad igra nogomet. Kasneje, pri trinajstih letih, sem dobil novo strast, Lov na lisice. Ne, na takšne v gozdu, čeprav se tekma dogaja prav tam. To je tekmovanje , ki je zmes teka, orientacije in tehničnega znanja. Pravzaprav skupek vsega tega, kar me zanima. Poleg tega sem obiskoval tudi na modelarski krožek. Ure in ure, ki sem jih preživel tam, so mi dale tudi izkušnje in natančnost. Izdeloval sem letala ter čolne. Kar nekaj denarja je šlo za to ter veliko potrpljenja. Ker sem se tudi z modeli veliko gibal v naravi, sem se začel zavedati čudovitih stvari, ki nas obdajajo. Zato sem se začel ukvarjati s fotografijo. Najprej sem fotografiral z očetovim fotoaparatom. Kasneje pa sem si prislužil denar, da sem si kupil večjega, boljšega in zmogljivejšega. Še najbolj uživam na morju; ko imam več časa, raziskujem otok Rab in iščem čudovite in enkratne trenutke. Poleti pa je tudi čas za vožnjo z motorjem. Uživam v vožnji, predvsem pa sem mobilen in neodvisen, zato je čas, ko se nekam odpeljem, zame neprecenljiv.
Letos pa sem modelarstvo opustil, ker enostavno nimam več časa. Poleg šolskih obveznosti sedaj veliko časa preživim ob radioamaterski postaji. Pozimi sem opravil izpit in sem tako rekoč »padel noter«. Čeprav se marsikomu zdi, da je to zastarela tehnologija ob vseh mobilnih telefonih, ni tako. Ko vse drugo odpove, si lahko človek s tem pomaga. Prav te dni sem dobil novo postajo, ki je zmogljivejša od te, ki sem jo imel pred tem. Lahko bom vzpostavljal zveze po celem svetu. Iz vsega napisanega je razvidno, da svoj prosti čas izkoriščam v polni meri. Da pa bi me videli ležati na postelji in lenariti, tega pri meni ni. To se zgodi le, ko sem preutrujen in mi telo da vedeti, da je vsega preveč. Takrat se pošteno naspim in komaj čakam, da se zopet nekaj dogaja. Rad se priključim raznim projektom in sodelujem pri raziskovalnih nalogah. Seveda se v prostem času tudi rad družim s prijatelji in dekletom. Vedno mi primanjkuje prostega časa in časa, nasploh časa, vendar nekako najdem nekaj časa za vsako stvar, ki jo želim opraviti.
Armin Črnigoj, 1. Rb
Elektrotehniška in računalniška šola
TŠC Nova Gorica
Mentorica: Bojana Modrijančič Reščič
