Tiste noči sploh nisem mogla spati. Ves čas sem premišljevala, kako bo v novi šoli. Bilo me je strah. Novi prijatelji, novo okolje. Pa še edina sem bila iz našega kraja, ki sem se naprej vpisala na srednjo frizersko.
Z avtobusom sem se odpeljala prvič do nove šole. In se tresla kot šiba na vodi, ko sem vstopila v razred. Že po naravi sem bila bolj tiha, težko sem se vklopila med nove ljudi. Ampak sem sklenila, da bo drugače. Da si bom našla prijatelje in da bodo videli, da sem prav zabavna. Saj navsezadnje je bila to tudi možnost, da začnem znova. Da se pokažem v najboljši luči.
Preživela sem prvi dan in že takoj spoznala Nives in Tanjo. Poznali sta se že od prej, a sta sprejeli tudi mene.
»Nena, gremo na čik,« mi je rekla Nives že nekaj dni po tem, ko smo se spoznali.
Prikimala sem in vse tri smo odšle za šolo.
»Očitno smo same. Ostale punce so tako meglene! Dolgčas bo,« je kimala Tanja in puhnila cigaretni dim.
Pošteno me je peklo grlo, toda nisem jima mogla kar priznati, da mi niti ni do cigaret. Šele dobro spoznale smo se, morala sem jima biti všeč.
A kmalu sta mi razkrili, da je cigareta še najbolj blaga oblika njunega početja.
Bilo je nekaj tednov kasneje, ko sta me po pouku neprijetno presenetili.
Šle smo za šolo, tako kot vedno. In bila sem prepričana, da na cigareto. Ampak, tokrat sta imeli »travo«.
»Nena, saj najbrž ne bo prvič, a ne,« me je spraševala Nives.
Ne vem, zakaj sem odkimala, zakaj sem lagala: »Kje pa, konec tedna jo kadim z ostalimi prijatelji na našem koncu!«
Prestrašeno sem opazovala zvitek, ki sta si ga podajali, nato pa sta pogled usmerili vame in mi ga izročili. Nekaj trenutkov sem premišljevala, ampak potem sem vzela in potegnila vase sladkobni dim.
Srce mi je divje bilo, strah me je bilo, ko sem se počasi odpravljala proti avtobusni postaji. A večjega učinka nisem čutila.
Ampak tudi to ni bilo dovolj za okrepitev našega novega prijateljstva. Nives in Tanja sta želeli »špricati« pouk in sledila sem jima. Potegnili sta me k sebi. Nisem prav dobro vedela, da to, kar počnemo, ni prav. K sreči domači niti posumili niso, da se z mano nekaj dogaja.
Bil je petek in na naši šoli so prirejali ples. Doma sem se zmenila, da bom prespala pri Nives.
Prišli sta nasmejani, rdečih oči. Me potegnili za sabo.
»Na, Nena, tabletka smeha in zabave,« mi je rekla Tanja in mi v roko potisnila majhno tabletko.
»Ne bom,« sem odkimala.
»Koza! Kaj ne boš! Seveda boš,« se je smejala Nives.
Pa sem res. Pojedla tabletko in svet je bil kmalu drugačen. Glasba, ki je prihajala iz zvočnika je bila tako lepa, tako mehka. Še sošolec Dejan, ki mi je bil prav zoprn, se je spremenil v lepega princa. Celo plesala sem z njim in se smehljala.
»Na, še eno za pozneje,« mi je šepnila Nives in mi omamno tabletko potisnila v žep …
»Kje imaš denarnico?« me je vprašal starejši brat tistega popoldneva, ko sva bila sama doma. Prosil me je, če mu posodim nekaj denarja, da mu ne bo treba na bankomat.
»V žepu modre jakne,« sem odgovorila. Sedela sem pred televizijo.
Čez nekaj trenutkov se je postavil pred mene. Njegov pogled je bil resen. Še nikoli tak.
»Kaj je narobe,« sem bila začudena.
Iztegnil je dlan in v vsem svojem blišču se je v njegovi roki prikazala tista tabletka. Tista, ki mi jo je zadnjič Nives dala v žep.
»Ni zame,« sem izjecljala.
»Ne? Res? Je zame?« je resno rekel. Roko je stisnil v pest. Približal se mi je. Grobo me je prijel za roko.
»Nena, tokrat te opozarjam. Samo opozarjam. Nič ne bom rekel, nič ne bom spraševal, toda če se mi bo zazdelo, bova šla najprej na odvzem urina, nato pa bom povedal staršem in še komu,« je povedal jasno in povsem umirjeno.
Njegovo opozorilo sem vzela resno, zelo resno. A ni bilo lahko povedati Nives in Tanji, da se ne grem več. Pa sem morala, brat ni poznal šale. In uspelo mi je.
Nives in Tanja sta kmalu pozabili name, nisem bila več zanimiva, ker sem postala za njiju tako čudna.
Danes imam polno prijateljic. Nič ne rečem, nisem popolna. Včasih pokadim kako cigareto ali spijem steklenico piva. Ampak kaj več pa ne.
Nives in Tanja sta ena za drugo padli, se nato prepisali na drugo šolo. Zadnje novice niso bile nič kaj prijetne. Nives naj bi bila že povsem odvisna od mamil. Tanja pa je pustila šolo, se zaposlila v malem lokalu, kjer lahko popiva skupaj z gosti. Ne, takšne poti si res nisem želela. Ne zase, pa tudi za njiju mi je bilo hudo. Ker sta izbrali takšno pot.
Meni je k sreči pomagal brat, da sem izbrala lepšo stran zabave in vem, da mu bom večno hvaležna.
