O alkoholu od A do Ž

0
513

Čeprav se nam zdi, da o alkoholu vemo veliko, pa se nam vseeno lahko zgodi, da nas naš otrok ali mladostnik preseneti s vprašanjem, na katerega ne bomo vedeli odgovora. Zato je dobro, da se o alkoholu najprej sami dovolj dobro poučimo. Nekaj odgovorov na to, kaj je alkohol in kako vpliva na telo, kdaj smo z njim zasvojeni, alkohol in zakoni, kam se obrniti po pomoč, boste dobili tudi v tem članku.

 

Od zastrupitev do razpada jeter

Alkohol je snov, ki nastaja v naravi iz sladkorjev. To energijo sladkorja, ki je v sadju in žitaricah v obliki škroba, uporabljajo glive kvasovke za svoje življenje, pri tem pa nastaja etanol. Pri alkoholnem vrenju lahko nastane raztopina alkohola do največ 15 %, ker pri tej koncentraciji alkohola glive kvasovke propadejo. Višje koncentracije alkohola lahko dobimo z destilacijo. Alkohol se tako nahaja v vinu, pivu (tudi v ‘brezalkoholnem’ ga je malo), žganih pijačah, likerjih, pa tudi v nekaterih bonbonih.

Naj na tem mestu spregovorimo še nekaj o vplivih alkohola na človeka. Vplivi alkohola so različni in odvisni od več dejavnikov, med drugim tudi od spola, starosti, presnove, teže, prisotnosti hrane v želodcu, vrste alkoholne pijače, hitrosti pitja in dosedanjih izkušenj z alkoholom. Kratkotrajni učinki na posameznika so zastrupitev z alkoholom, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke in želodca, motnje razpoloženja, ravnotežja, motnje v presojanju, nekritičnost, nasilnost in samomorilnost. Dolgotrajni učinki pa se kažejo na skoraj vseh organskih sistemih v telesu, kot so npr. okvara jeter, rakaste bolezni, motnje spomina, alkoholizem. Posledice pitja alkohola se kažejo tudi na odnosih v družini in v delovnem okolju.

 

Koliko je malo?

Abstinenca (človek nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkoholnih pijač) je vsekakor odgovor, kako se izogniti vsem zgoraj naštetim težavam. Kot vemo, pa se je v realnem življenju in družbi težko odpovedati vsakršni kapljici alkohola. Čeprav ne obstaja pitje alkohola brez tveganja, je malo možnosti, da boste imeli resnejše težave zaradi pitja alkohola, če boste upoštevali meje malo tveganega pitja. Tovrstno pitje najverjetneje ne bo pripeljalo do težav z zdravjem, čeprav bo trajalo več let. Kot ste že večkrat slišali, so meje malo tveganega pitja za moške in ženske zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa razlikujejo: odrasli zdrav moški naj ne bi popil več kot 14 meric alkohola na teden (to je ne več kot 2 merici na dan – ena steklenica piva in ne več kot 5 meric ob eni priložnosti). Za zdrave odrasle ženske in za vse nad 65 let velja nižja meja: ne več kot 7 meric na teden, to je ne več kot 1 merica na dan in ne več kot 3 merice ob eni priložnosti. Ob tem naj bi bila vsaj en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. Standardna merica alkohola vsebuje 10 gramov ali 12,5 mililitrov čistega alkohola. Ta količina alkohola je v 1 decilitru vina, v enem šilcu (0,3 dcl) žganja in v pol steklenice piva (2,5 dcl).

 

Tudi zakoni nas omejujejo

Vsekakor je mogoče najti v zakonih več določil, ki so povezani z alkoholom. Tukaj bomo našteli predvsem tiste, ki se na našajo na mladoletnike. Po Zakonu o omejevanju prodaje alkohola je prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. Prodajalec sme tudi od vsake osebe, za katero domneva, da ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z ustreznim dokumentom. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru je osebam, mlajšim od 16 let, med 24.00 in 5.00 uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči akoholne pijače. Omejitev ne velja za gostinske obrate in prireditve, kjer se toči izključno brezalkoholne pijače. Vsekakor pa ogromno določil in prepovedi navaja tudi Zakon o varnosti cestnega prometa.

 

Kdaj govorimo o zasvojenosti?

Zasvojenost z alkoholom je bolezen. O zasvojenosti z alkoholom govorimo takrat, kadar v zadnjih 12 mesecih ugotovimo vsaj 3 izmed naslednjih znakov:

  • močna želja po pitju alkohola,
  • težave pri obvladovanju pitja,
  • vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam,
  • večje posvečanje pitju alkohola kot drugim aktivnostim in obveznostim,
  • povečana toleranca (človek prenese vedno več alkohola),
  • telesne motnje ob prenehanju pitja – abstinenčna kriza.

 

Vsekakor je treba v primeru zasvojenosti razmisliti o zdravljenju. Po pomoč se lahko obrnemo k svojemu osebnemu zdravniku in na centre za socialno delo, na alkohološke ambulante oz. centre za zdravljenje po celotni Sloveniji (Škofja Loka, Begunje, Kočna, Kamnik, Idrija, Ljubljana, Velenje, Vojnik, Velenje, Maribor, Radenci, Ormož) ter na društva, kot so: Anonomni alkoholiki (skupine AA, 01/433 82 25, www.aa-drustvo.si), Društvo Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov (01/ 251 30 00,031 744 722, 041 590 789, www.al-anon.si), Društvo žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih (01/897 70 23, 031 341 784 ali 041 732 381). Še več splošnih informacij o alkoholu pa lahko dobite tudi na spletni strani www.nalijem.si, kjer smo podatke in slikovno gradivo črpali tudi mi, ob tem pa lahko izpolnite še vprašalnik, s katerim boste ocenili svoje pitje alkohola (http://www.nalijem.si/vprasalnik_za_samooceno_pitja/vprasalnik/). Pokukajte pa tudi na stran www.mislizglavo.si, ki je namenjena mladim.

Do vstopa v šolsko obdobje je že večina otrok videla odrasle, kako pijejo alkohol, bodisi v realnosti bodisi preko medijev, zato je dobro, da se o alkoholu poučite čimprej in da se o njem tudi čimprej začnete pogovarjati z vašim otrokom.