Draga Vladka,
veselim se srečnega dogodka dne 23. 2. 2009 – rojstva novega internetnega časopisa VENTILATOR BESED in pa vsakodnevnega prebiranja novic s področja kulture, umetnosti, dogodkov, novic … To bo izvrsten način premagovanja domotožja. Žal pa ne bom pri »porodu«, ki se bo zgodil na ta dan, vendar bom z mislimi s teboj, sodelavci in povabljenimi na ta čudoviti dogodek.
Moje bivanje v Ameriki se počasi bliža koncu. Bilo je veliko lepih in manj lepih trenutkov. Doživela sem ustoličenje 44. predsednika ZDA, bila na paradi ob priliki kitajskega novega leta v San Franciscu, delila veselje ljudi ob srečnem pristanku letala na gladini reke Hudson v New Yorku, se žalostila ob pogledu na trgovine in hotele, ki se zapirajo, na tovarne, ki odpuščajo na tisoče delavcev. Vendar ljudje niso obupali, verjamejo, da se bo situacija popravila in da bo Amerika spet zablestela. Tudi jaz držim pesti, da se bo to zgodilo. Seveda si želim, da bi bil tudi v Sloveniji tak optimizem, kot je tu, in da bi s čim manj težavami premagali krizo.
Če bom že zamudila rojstvo VENTILATORJA BESED, pa sigurno ne bom rojstva tvoje hčerke, ki bo tvoja svetla lučka v življenju in bo bogatila tvoj vsakdan. Tudi meni sta moja dva otroka bila v veselje in sem še vedno hvaležna, da ju imam.
Naj ob koncu pisma povem, da komaj čakam, da se vam pridružim in prispevam svoj del k časopisu.
