Kruh in sladoled z bučnimi semeni, pražena jajca na bučnem olju, solata z bučnim oljem … Bučno olje postaja v kulinariki vedno bolj cenjeno, zato ga tudi pogosteje vključujemo v različne vrste hrane, od sladic do kruha. Še vedno pa ga najbolj poznamo kot preliv za različne vrste solat. Seveda je najboljše domače olje, takšno, kot ga pridelajo tudi v domači oljarni na Gibini v občini Razkrižje.
Oljarska malica
Tradicija oljarstva sega v Razkrižju več kot 100 let nazaj. Takratna oljarna je bila še v sklopu starega potočnega mlina na Gibini, last Matjaža Smolkoviča. Takrat se je mlelo sezonsko, tri do štiri mesece. Iz tega časa izhaja tudi oljarska malica, ki so si jo oljarji privoščili po končanem delu. V veliki ponvi, kjer so »pekli« semena med pridelavo olja, so si spekli jajca, klobase, čebulo in drugo zelenjavo. Jedi so tako dobile značilen okus po bučnem olju. Ali pa so si spekli samo jajca.
Izguba službe in ideja o oljarni
Zaradi mlinarjeve bolezni je mlinarska dejavnost na Gibini zamrla. Otroci, tudi sin Marijan, so se izšolali in opravljali druge poklice, ideja o novi oljarni pa se je Marijanu, vnuku Matjaža Smolkoviča, porodila, ko se je pred več kot desetimi leti zaradi izgube službe znašel na Zavodu za zaposlovanje. Ko je razmišljal, s čim bi se lahko ukvarjal in kaj vse ve delati, se je njegova misel najbolj vrtela okoli pridelave bučnega olja. O delu s stroji in načinu pridelave bučnega olja ga je namreč že poučil oče. In so pri Zanjkovičevih začeli graditi oljarno, Marijan pa je začel sestavljati tudi stroje. Vsi stroji, ki jih uporabljajo v sodobni oljarni in jih je sestavljal leto dni: mlin, peči, mešalnica, stiskalnica, so predelani iz starih strojev. Le-te je poiskal po okoliških starih mlinih. Spomni se, da so bili začetki težki, saj jih ljudje še niso tako zelo poznali, pa še vračati je bilo treba visoko posojilo. Glas o njih se je do danes, ko pridelajo 2000 litrov lastnega bučnega olja, kmetje pa imajo tudi možnost predelave bučnega olja iz lastnega semena, razširil že daleč naokrog. Oljarno je sedaj prevzel njegov sin Tomaž, Marijan pa se je upokojil. Še vedno pa seveda pomaga v domači oljarni.
Iz semen do olja
Kot pravi Marijan Zanjkovič, je vroče stiskanje bučnega olja za severovzhodni del Slovenije že tradicija. Najprej semena zmeljejo v moko, ki jo nato zamesijo z vodo (da se zmes najprej malo kuha, potem praži). Nato sledi praženje na 120 do 130 °C segreti plošči. Ves čas je treba zmes mešati, da se ne osmodi. Ko dobi zlatorumeno barvo, je pripravljena za stiskanje v stiskalnici. Vročo zmes polagajo enakomerno plast za plastjo v visoko posodo, med plastmi pa jeklene plošče. Medtem ko stiskalnica stiska zmes, vroče olje že teče v posodo. Kot stranski produkt nastanejo bučne pogače, ki jih porabijo pri krmilih za živino ali za ribjo vabo. Olje samo še pustijo stati dva do tri dni, da se ohladi in usede usedlina.
Vroče stiskanje in naše »kaprice«
Vsekakor ne moremo brez vprašanja, zakaj ravno vroče stiskanje, strokovnjaki namreč vedno bolj poudarjajo, da je bolj zdravo hladno stisnjeno olje. Marijan odgovarja, da je to »kaprica Zahodnjakov«. Za ta konec Slovenije je značilno vroče stiskanje, ravno praženje je tisto, ki da olju tipičen okus, vonj in temnozeleno barvo. Strah, da je vroče stisnjeno olje nezdravo, izhaja iz ocvrte hrane. Ljudje namreč pripravljajo ocvrto hrano v belem olju, ki ga večkrat segrevajo in pregrevajo – to olje je strupeno, karcenogeno. Iz tega predvidevajo, da je nezdravo tudi vroče stisnjeno bučno olje (ker se semena pražijo na več kot 100 °C). Vendar je to segrevanje drugačno od tistega za cvrtje v pregretem olju, semena pražijo zato, da olje dobi tipičen okus, vonj in barvo. Mnogi so zato razočarani nad okusom in barvo hladno stisnjenega bučnega olja. Ker članek ni namenjen kritičnemu ocenjevanju, katero bučno olje je bolj zdravo in zakaj (to prepuščamo vam in vašemu raziskovanju), naj omenimo samo še to, da je katero koli bučno olje dobro, saj vsebuje veliko beljakovin, mineralov in vitaminov, razgrajuje pa tudi negativni holesterol ter deluje preventivno na prostato.
V oljarni si tako lahko pogledate staro tehnologijo in sodobne postopke pridelave olja ter poizkusite ali kupite domače olje. Več informacij dobite na TIC Razkrižje: 02 584 99 12, 041 434 618, tic@razkrizje.si ali direktno v oljarni na 02 589 12 26.