Kolumbijska trgovina s kokainom

0
348

Kolumbija je vodilna proizvajalka kokaina na svetu. Kar dve tretjini vsega kokaina, ki ga po nosu poženejo porabniki iz višjega sloja v zahodnem svetu, prihaja iz te južnoameriške republike. Gojenje koke je sicer zelo razširjeno tudi v drugih andskih deželah, predvsem Peruju in Boliviji, vendar tam ni toliko laboratorijev, ki bi kokine liste ob dodajanju drugih kemikalij spreminjali v končni produkt.

 

Kolumbijski kriminalni karteli, ki so bili sicer pred nekaj desetletji precej močnejši, kot so danes, so glavni organizatorji proizvodnje in razpečevanja kokaina. Od nedolžnega grmička koke, ki raste na polju revnega indijanskega kmeta, pa do prahu, ki konča v nosu hollywoodskega zvezdnika, je seveda zelo dolga pot. Predprodukcija se opravi kar v džungli, v zelo preprostem »laboratoriju«, navadno sestavljenem samo iz lesene mize in nekaj plastičnih posodic. Tukaj iz kokinih listov z elementarnim kemijskim postopkom pridobivajo belo pasto, ki jo potem po skrivnih poteh pretihotapijo v bolj sofisticirana skrivališča v urbanih središčih, kjer končajo postopek in pridobijo kokain v prahu.

 

ZDA so največji porabnik kokaina na svetu. Večino droge tja pride skozi Mehiko, kar 65 odstotkov. Preostanek gre preko Karibov na Florido. Najbolj neposreden način, na katerega tihotapijo manjše količine, pa je uporaba tako imenovanih »mul«, ljudi, ki pogoltnejo balone, napolnjene s kokainom, kartel pa jim plača povratno letalsko vozovnico v Severno Ameriko ali Evropo. To so ponavadi revni ljudje, ki jim kartel plača med tisoč in dva tisoč ameriških dolarjev, da tvegajo svoje zdravje in prostost. Če jim v trebuhu poči kateri od balončkov, je rezultat samo eden – smrt. V primeru, da jih ujamejo oblasti, jim kartel zagotavlja zaščito v zaporu in denarno podporo njihovi družini.

 

Tihotapljenje velikih količin kokaina in drugih drog neposredno čez ameriško-mehiško mejo so v zadnjem času od Kolumbijcev prevzeli severnomehiški karteli. Mehiška mafija je tako dobila v roke posel, ki je po ocenah strokovnjakov OZN vreden 142 milijard dolarjev. Če pogledamo samo razliko v cenah kokaina na ulici med ZDA in Kolumbijo, je jasno, od kod tak dobiček. Gram kokaina v Kolumbiji stane kakih 5-6 dolarjev, v ZDA pa od 80 do 120.

 

Na svetu se je v zadnjih letih porabilo približno 600 ton kokaina na leto, od tega polovica v ZDA, 25 % v Evropi, preostalih 25 % pa drugje. Ti podatki kažejo, da kapitalistični industrializirani Zahod porabi kar tri četrtine vsega kokaina, ki je v obtoku, in to kljub »vojni proti drogam«, ki jo razne ameriške administracije vodijo že od leta 1969. Če bi se projekta lotili resno in brez skritih motivov, bi verjetno hitro stopili na prste raznim južnoameriškim kartelom, ki kujejo bajne dobičke s prepovedano trgovino. Žal pa je »vojna proti drogam« v kolumbijskem kontekstu samo izgovor, da so ameriške vojaške sile lahko prisotne v nestabilni zaveznici, ki bi brez njihove »pomoči« že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja verjetno padla v roke levičarskih upornikov. Poleg tega pa so sredi osemdesetih let prišle na dan informacije, ki kažejo na to, da so CIA in njeni ultradesničarski zavezniki v Srednji Ameriki financirali dobavo orožja »prijateljskim režimom« z denarjem od prodaje kokaina.

 

V ZDA je kokain droga višjih slojev, se pravi belcev, marihuana pa je stigmatizirana kot droga nižjih slojev črnskega in latinskoameriškega porekla. To odražajo tudi predpisane kazni, ki so sicer na papirju primerljive, v praksi pa nastanejo resna odstopanja. Tako bo, na primer, črnec, ki ga policija dobi z nekaj grami marihuane, obsojen na pet let zapora, belec, ki ga dobijo z nekaj grami kokaina, pa bo dobil samo pogojno kazen.

 

V Kolumbiji pa je kokain zaradi nižjih cen dostopen skoraj vsem in tudi zelo razširjen. Sredi devetdesetih let 20. stoletja je kolumbijska vlada celo spremenila obstoječi zakon in omilila kazni za posest majhnih količin belega prahu. Korist od njegove prodaje ima seveda samo ozka elita skorumpiranih politikov in brutalnih mafijcev in dokler se bodo tako lepo pokrivali interesi ameriške vlade, kolumbijskih oblastnikov in kriminalnih kartelov, se ne bo nič spremenilo.