"Znanstvene raziskave kažejo, da mikroorganizmi v prebavilih v resnici vplivajo na razvoj imunskega sistema ter na razvoj in delovanje možganov (os prebavila-možgani), ne vemo pa še natančno, kako. Znano pa je, da lahko sprememba mikroorganizmov v črevesni mikrobioti pripelje do različnih motenj. Do tovrstnih sprememb lahko pride zaradi zdravljenja z antibiotiki, nepravilne prehrane … Raziskovalci, ki delamo na področju črevesne mikrobiote, se strinjamo, da se je v zadnjih desetletjih sestava črevesnih bakterij pri ljudeh spremenila in da je ‘izguba’ nekaterih koristnih bakterij povezana tudi z naraščanjem debelosti in vedenjskih motenj," nam je razložila Maja Rupnik, profesorica mikrobiologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru ter vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Črevesje je največji imunski organ v telesu
Novorojenček ima skoraj sterilno črevesje. Med porodom od mame in okolice dobi bakterije in druge mikroorganizme, ki se naselijo v njegovih prebavilih. Črevesna mikroflora je eden od najbolj kompleksnih mikrobnih ekosistemov, ki skrbi za pravilno rabo hranil, ščiti pred škodljivi bakterijami in strupenimi snovmi ter usmerja imunski sistem. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi dosežejo tudi najbolj oddaljene organe in vplivajo na imunska dogajanja v njih. Če se črevesna mikroflora poruši, človek zboli.
Zadnjih dvajset let zdravniki ugotavljajo, da imajo otroci vse več zdravstvenih težav. Adriana Dolinar, dr. vet. med., soavtorica knjig Resnice in zmote o kandidi, Vojna ali mir z bakterijami in Uravnajte ščitnico ter predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka, pravi, da se ne poslabšuje samo telesno zdravje otrok. "V okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave spoznavamo izkušnje staršev, učiteljev, vzgojiteljev, psihologov in specialnih strokovnih delavcev na področju vedenja otrok. V zadnjih dveh desetletjih se povečuje število otrok z blagimi ali hujšimi motnjami pozornosti, z motnjami koncentracije … Veliko šolarjev zbranosti in umirjenosti ne zmore ohranjati dlje kot 15 minut. Učitelji poročajo o upadu učnih sposobnosti otrok. Vse več je otrok z bralnimi ter govornimi motnjami in celo z disleksijo. Povečuje delež otrok, ki so opazno živčni, nestrpni, jezni in celo agresivni. Žal narašča tudi število diagnoz – ADHD, avtizem in celo depresija."
Povezava med črevesjem in možgani
Tina Sentočnik, dr. med., specialistka interne medicine, psihoterapevtka in vodja centra za zdravo hujšanje Medico, pravi, da je teorij o povezavi med delovanjem prebavil in boleznimi veliko, le malo pa jih je znanstveno dokazanih. "Največ strokovno podprtih raziskav o tej povezavi se nanaša na črevesno motnjo, imenovano sindrom razdražljivega črevesja, neprijetno in bolečo trebušno težavo, ki greni življenje 15 odstotkom odrasle populacije v razvitem svetu. Znanstvenika, ki sta to področje največ raziskovala, P. J. Kennedy in C. Codling, ugotavljata nesporno povezavo med stresom, imunsko aktivacijo in kronično bolečino; to pomembno vpliva na kognitivne možganske funkcije, torej na procese mišljenja, kot so spomin, pozornost, jezik, izvršitvene funkcije in višje senzorno zaznavanje (prepoznavanje objektov, prostorsko procesiranje in motorični nadzor). Raziskovalka C. Codling v svoji raziskavi iz leta 2009 dokazuje pomembne spremembe v črevesni flori in sluznici prebavil bolnikov z IBS. Naseljenost črevesja z bakterijami je torej nesporno povezana z delovanjem možganov."
Ena od motenj delovanja možganov je tudi avtizem, ki od leta 1996 tako skokovito narašča, da lahko govorimo o pravcati epidemiji. Leta 1996 je diagnozo avtizem dobil 1/1000 otrok, petnajst let pozneje, leta 2011 1/100 otrok, leta 2012 1/80 otrok, lani pa že 1/50 otrok. Te številke so zaskrbljujoče tudi zato, ker zdravniki še zdaj ne vedo natančno, zakaj pride do te motnje. Maja Rupnik pravi, da raziskave potrjujejo, da imajo avtistični otroci drugačne črevesne bakterije kot njihovi zdravi bratje in sestre. "Nekatere bakterije so pri njih še posebno pogoste, denimo desulfovibriji in suterele, vendar ni znano, ali so te bakterije neposredni povzročitelji simptomov in kakšno je njihovo delovanje. Dobro dokumentirano je tudi, da nekateri antibiotiki (vankomicin) povzročijo kratkotrajno izboljšanje, dieta pa dolgotrajno izboljšanje avtizma."
Vedenjske motnje in sindrom GAPS
Ko se je nevrologinji dr. Natashi Campbell-McBride rodil avtističen otrok, se je posvetila iskanju zdravila proti tej bolezni. Začela se je izobraževati in dokončala podiplomski študij s področja prehrane. Ob pomoči posebne diete je sina ozdravila avtizma. Zdaj ima v Cambridgeu v Angliji kliniko, na kateri se ukvarja z otroci in odraslimi, ki imajo učne težave, nevrološke motnje in obolenja prebavil. Dr. Campbell v intervjuju, ki ga je z njo opravil zdravnik alternativne medicine dr. Joseph Mercola, trdi, da se otroci z avtizmom, motnjami pozornosti, govornimi težavami, hiperaktivnostjo ali disleksijo rodijo s popolnoma normalnimi možgani in čutili.
"Ti otroci po rojstvu ne razvijejo normalne črevesne flore. Posledično njihov prebavni sistem, ki bi moral biti vir hranil, postane vir toksičnosti. Ker iz njihovega črevesja v možgane teče reka strupov, so možgani z njimi dobesedno zamašeni in ne morejo predelovati čutnih informacij. Čutne informacije se spremenijo v zmes, v možganski hrup, zaradi česar se otrok ne more učiti. Posledično se ti otroci ne naučijo, kako komunicirati. Če je bil otrok dojen, se to navadno zgodi v drugem letu njegovega življenja, sicer pa se simptomi avtizma razvijejo že prej, v prvem letu."
Vzroki in rešitve za nenormalno delovanje črevesne flore
Dr. Campbell je ugotovila, da imajo tudi matere avtističnih otrok nenormalno črevesno floro in z njo povezane zdravstvene težave. Večina teh žensk ni bila dojenih, poleg tega so bile pogosto zdravljene z antibiotiki. "Potem so ta dekleta pri petnajstih ali šestnajstih letih začela jemati kontracepcijske tabletke, ki uničujoče učinkujejo na črevesno floro. K temu dodajte še hitro prehrano in vse procesirane ogljikove hidrate, ki hranijo predvsem patogene mikrobe."
Rešitev vidi v prehranjevalnem protokolu GAPS, ki je sestavljen iz treh prvin. "Prva in najpomembnejša prvina je prehrana, druga prvina so prehranski dodatki, med katerimi so tudi probiotiki, tretja pa je razstrupljanje. Če naj odpravimo patogeno floro, vnovič vzpostavimo normalno floro ter pozdravimo in zatesnimo poškodovano črevesno steno, sta potrebni dve leti. Šele takrat se črevesje vrne v stanje, ko je spet glavni vir hranil in ne vir zastrupljanja."
Njeni pacienti se držijo posebne diete. "Z jedilnika je treba v celoti umakniti škrob v vseh oblikah in ves sladkor, torej vsa žita, škrobnati fižol, dvojne sladkorje in komercialna sladila. Od sladil sta dovoljena samo naravni med, po možnosti surov, in suho sadje. Med dovoljena živila spadajo vse meso, ribe in školjke, jajca, vsa škrobna zelenjava, zrelo sadje, oreščki in oljna semena (sončnična, bučna in sezamova)."
Pomemben del zdravljenja so probiotiki, ki v črevesje vnašajo koristne bakterije – te pa uničijo parazite in jih zamenjajo s koristno črevesno floro.
Tretji del prehranskega protokola GAPS je razstrupljanje. "Ljudje imamo v telesu razstrupljevalni sistem z glavnim štabom v jetrih. Pri teh bolnikih je razstrupljevalni sistem zamašen. Jetra strupov ne predelajo in izločijo, zato se nalagajo v tkivih. Testi so pokazali, da imajo ti otroci v telesu živo srebro, svinec, arzen, fenole, formaldehid in na stotine drugih toksičnih kemikalij, ki jih telo v normalnih okoliščinah izloči. Prehranski protokol GAPS jih izčisti po naravni poti, in sicer ob pomoči sočenja, s kopelmi z grenko soljo, morsko soljo in prahom morskih rastlin, jabolčnim kisom in sodo bikarbono. To so zelo nežni ukrepi, ki pa so lahko neverjetno učinkoviti."
Vsak človek se lahko odloči za zavestno življenje in tako obudi odnos do sebe, do sočloveka, do otroka, pravi Adriana Dolinar. "Ne nazadnje tudi do naravnega in celostnega zdravljenja teh težav. V našem projektu ob pomoči knjige in dogodkov spodbujamo prav to. Tak pristop je pomagal številnim otrokom, da so se izkopali iz zdravstvenih težav. Vsekakor je razveseljivo, da je mogoče na osnovi izkušenj dr. Natashe Campbell-McBride zatreti epidemijo avtizma, in to zgolj s preprosto spremembo prehranjevanja – s krepitvijo črevesne flore, prehodom na izbrano ekološko prehrano, prečiščevanjem telesa in z drugimi ukrepi, ki jih omenja v intervjuju."
"Sindrom GAPS, o katerem je nevrologinja Natasha Campbell-McBride napisala knjigo in več člankov, je sklop različnih nevrološko-psihiatričnih motenj in bolezni, dozdevno povezanih s spremembami v črevesni flori. Povezava za zdaj temelji predvsem na domnevah, za njeno potrditev in opredelitev sindroma GAPS kot bolezenske entitete pa bodo potrebne poglobljene in interdisciplinarne znanstvene raziskave, ki bi utegnile odpreti neslutene možnosti za uspešno obravnave zdaj neozdravljivih bolezni," zaključuje dr. Tina Sentočnik.
Vir: www.viva.si
