»Začelo se je pri 14 letih, takrat sem alkohol prvič poskusil. Ker mi je olajšal težave v šoli, sem potem s pitjem nadaljeval,« pripoveduje o začetkih pitja alkohola zdravljeni alkoholik Mijo Levačič, katerega življenjsko zgodbo si lahko preberete v enem izmed že objavljenih člankov. Dandanes otroci in mladostniki prvič posežejo po alkoholu še prej, kažeta raziskavi o mladih in alkoholu. Raziskava Odraščanje: z ali brez alkohola?, ki jo je društvo Žarek upanja pod vodstvom Mija Levačiča leta 2007 opravilo med slovenskimi osnovnošolci, je namreč pokazala, da je povprečna starost osnovnošolcev, ki prvič popijejo alkohol, dobrih 9 let.
Starši alkohol tolerirajo
Ta raziskava, ki je vključevala skoraj 6800 sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev iz 71 slovenskih osnovnih šol, je pokazala, da imajo starši dokaj sprejemljiv odnos do alkohola, saj je petina udeležencev odgovorila, da bi starši, če bi vedeli za njihovo pitje, to tudi dovoljevali. Zaskrbljujoče je, da starši dovoljujejo in vedo, da njihovi mladostniki pijejo alkohol. To kažejo tudi naslednji komentarji, ki so jih zapisali osnovnošolci: "Oče mi je dal probat rakijo …", "Alkohol mi ponudijo starši …", "Pri kosilu doma si natočim malo vina!", "Pijem samo doma", "Pijem šampajec na domači zabavi" idr. Raziskava Mladi in alkohol v Sloveniji iz leta 2008 (Znanstvenoraziskovalno središče Koper) kaže podobne rezultate: niža se starost, pri kateri mladi prvič okusijo alkohol, običajno alkohol prvič poskusijo doma, kjer jim ga največkrat ponudijo starši. To se zgodi predvsem na praznovanjih v krogu družine ali ob vsakodnevnem kosilu. Tudi Levačič se spominja enega izmed staršev, ki je na šoli za starše rekel, da svojemu otroku reče, da naj raje pije doma, ker je drugje predrago. Nekateri starši bi pomislili: otroci vsaj ne prikrivajo, da pijejo. Če otrok pije doma, bo pil tudi drugje, ker ve, da starši alkohol tolerirajo, in to v večjih količinah, meni Levačič.
Najprej pivo, potem vino
Raziskava Mladi in alkohol v Sloveniji je pokazala, da je prva pijača, ki jo mladi najpogosteje prvič okusijo, pivo, kar je zaradi precejšnje razširjenosti in pa dostopnosti le-tega pričakovano, v približno enaki starosti prvič okusijo tudi vino, nazadnje pa okušajo žgane pijače. V osnovnih šolah je bilo pijanih dobra tretjina mladostnikov, v srednjih pa kar 87 %. Starost, pri kateri se prvič opijejo, je med 13 in 15 leti. Alkohol osnovnošolci redko mešajo z drugimi substancami, pogosteje to počno srednješolci, najpogosteje pa sta to tobak in marihuana. Raziskava tudi kaže, da je šolski uspeh pomemben dejavnik pri frekvenci pitja alkoholnih pijač in opijanja, saj tisti z nižjim uspehom pogosto pijejo pogosteje v primerjavi s tistimi z najboljšim uspehom. Z naraščanjem učnega uspeha pa upada delež tistih, ki so dejali, da njihovi starši pijejo alkoholne pijače, ter delež tistih, ki so dejali, da so videli že koga od staršev pijanega.
Pitje alkoholnih pijač lahko po rezultatih obeh raziskav uvrstimo med socialne dejavnosti, saj mladi odgovarjajo, da najpogosteje uživajo alkohol, ko gredo med vikendom s prijatelji ven; velja pa omeniti tudi, da dobrih 12 % osnovnošolcev in 37 % srednješolcev to počne občasno tudi med tednom. Precejšen delež (22 %) srednješolcev uživa alkoholne pijače pred, med ali po pouku, medtem ko za osnovnošolce to ni toliko značilno.
Zakaj mladi pijejo?
Najpogostejši odgovori so bili zaradi zabave, ker se po alkoholu sprostijo, ker so bolj komunikativni, jim da občutek odraslosti, ker jim je všeč okus, pa tudi zaradi družbe. Kakšen pomen ima skupina na pitje, kažejo tudi nekatera občutja mladih, kot so nelagodje, občutek manjvrednosti in izobčenosti, ko so zavrnili alkoholne pijače. Osnovnošolci pogosto navajajo tudi, da pijejo predvsem ob posebnih priložnostih, slavjih in podobno, medtem ko v srednješolskih letih to ni bil več eden pomembnejših vzrokov pitja alkohola. Mladi v pitju alkohola zaznavajo precej pozitivnih učinkov, kot so: komunikativnost, lažje sklepanje novih znanstev, večjo samozavest, večjo sproščenost, boljšo zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanja okolice, da začasno pozabijo na probleme.
Kot negativne učinke pa navajajo predvsem posledice prekomernega pitja, kot je npr. slabost, bruhanje, maček, moralni maček, glavoboli in vpliva na zdravje nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem, izguba spomina oziroma družbene posledice problemi v družini in ločitve. Med pozitivnimi posledicami prevladujeta sproščenost in zabava, med negativnimi pa maček in ne spominjanje svojega početja.
To so samo nekateri podatki obeh omenjenih raziskav, ki pa kažeta na ključen problem naše družbe, ki tolerira alkohol. Preventivne aktivnosti torej niso potrebne samo za otroke in mladostnike, ampak tudi za starše. Starše bi bilo treba ozavestiti, informirati in jim svetovati o škodljivih posledicah pitja alkohola pri mladostnikih. Le-ti pa bi potem preko pogovora o negativnih učinkih alkohola poučili tudi svoje otroke.
