Uporaba tobaka je ena od najbolj razširjenih človeških razvad, saj ga kadi, žveči ali kako drugače uporablja več kot milijarda ljudi, ena tretjina odraslega svetovnega prebivalstva. Zaradi nikotina, ključne sestavine tobaka, se pri uživalcu kmalu razvijeta toleranca in odvisnost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da je kajenje tobaka vzrok za kar 5,4 milijona smrti letno. Čeprav število kadilcev v »razvitem« svetu zaradi učinkovite antipropagande upada, pa se to v »tretjem« svetu (kjer živi večina svetovnega prebivalstva) ne pozna, saj tam število kadilcev iz leta v leto narašča.
Tobak ima dolgo zgodovino uporabe v obeh Amerikah, preostali svet pa ga je spoznal šele po Kolumbovem »odkritju« Novega sveta. Indijanci tobaka niso uporabljali rekreativno, pač pa zgolj pri šamanističnih ritualih in drugih ceremonijah. Poleg tega so mu pripisovali tudi medicinsko vrednost. Veljalo je, da učinkovito blaži bolečine v ušesih in da pomaga pri zobobolu.
Za prvega evropskega kadilca velja španski mornar Rodrigo de Jerez, ki je bil član posadke na Kolumbovi ladji Santa Maria. Na Kubi je Jerez opazoval domačine pri kajenju in tudi sam prevzel to navado, ki jo je ob povratku v Španijo razširil v svojem rodnem mestu Ayamonte. To ga je spravilo v težave z inkvizicijo, ki ga je zaradi njegovih »grešnih« in »peklenskih« navad zaprla za sedem let. Ko je bil izpuščen iz zapora, je bilo kajenje že vsesplošno razširjeno.
Jean Nicot, francoski ambasador na Portugalskem, je leta 1559 tobak prinesel na dvor v Parizu, kjer je postal izredno priljubljen. Med prvimi velikimi ljubitelji tobaka je bila tudi zloglasna kraljica mati Katarina Medičejska, ki jo zgodovina pomni predvsem kot eno od najbolj odgovornih za pokol protestantov v Parizu leta 1572. Ker je postal tobak med francoskimi plemiči tako priljubljen, je zrasel ugled tudi Nicotu, po katerem so rastlino imenovali nicotina. Kasneje je beseda nikotin dobila pomen, ki ga ima še danes – ime aktivne substance v tobaku.
Od 16. stoletja se je tobak razširil po vsem svetu. Gojenje tobaka je postalo ena od najbolj donosnih kmetijskih panog. Z industrijsko revolucijo in popularizacijo cigaret se je kajenje tobaka razširilo do neslutenih razsežnosti. Čeprav je bilo v zgodovini veliko nasprotnikov kajenja, so znanstveniki šele sredi 20. stoletja dokazali njegovo škodljivost in povezavo z rakavimi obolenji. Čeprav so velika tobačna podjetja na vsak način poskušala zatreti tovrstne raziskave, so se je spoznanja o škodljivosti tobaka do konca stoletja razširila in postala splošno znana. Danes je vladna politika v razvitem svetu izrazito protikadilska, kljub temu pa ostaja tobak legalen in splošno razširjen, za razliko od nekaterih drugih drog (marihuana, nore gobe), ki sploh ne povzročajo zasvojenosti. Dokler bo tobačna industrija kovala tako bajne dobičke, pa se verjetno ne bo dosti spremenilo.