Stari Francelj čaka tam pod lip’co,
misli čudne misli o življenju.
Da kmalu bo umrl,
čudne misli mu ne gredo iz glave.
»Le kaj od življenja sem se naučil,
s trdim delom le sebe izučil.
Zdaj stara glava, zvito telo,
a misli iz glave gredo.«
Ko tako premišljuje,
coprnica Pehta pride in pomodruje:
»Dragi Francelj, kaj se žreš,
najboljše, da malo žajblja poješ.
Ta je dober za ledvice,
zagotovo boš prišel v vice.«
Ranocelnik Gregor pridrvi,
na ves glas se zasmeji:
»Francelj dragi, kaj poslušaš bedarije,
moje znanje naj te obsije.
Ti potrebuješ žensko fino,
da ti bo priskrbela glino.
To toplo daj si na rit,
tako boš čil in sit.«
Pa primaje se norček Palček,
in nasmehne se »en’malček«.
»Dragi Francelj, pojdi na kakšno žurko,
ki jo vodi Damjan Murko.
Zagotovo boš pozabil na vse,
kar hudega ti življenje prineslo je.«
Stari Francelj zdaj je odkril,
da najboljši nasvet sam je dobil.
Življenje do konca bo užil,
saj drugega ne bo dobil.
Maša Šibila, 8. a
OŠ Polzela
mentorica: Karmen Zupanc
