VONJ PO PLASTENKI

0
135

Če bi prebivalce Splita povprašali, katere stvari so letos najbolj izginjale na mestnih plažah, bi vam takoj odgovorili, da so to najverjetneje torbe in denarnice. Vendar so to poletje prvo mesto lestvice zasedle plastenke. Da, tiste plastenke, v katerih se nahaja voda, sok, pivo, jogurt, mleko … Pobiralci plastenk se tako pritajijo na plažo in najprej nepremično „skenirajo“ vsako plastenko, pločevinko ali steklenico. V primeru, da se le-te niste dotaknili v naslednjih desetih minutah, smatrajo, da vam ni več potrebna, in hop, krenejo na lov za zakladom.

 

Hrvaška je namreč pred leti sprejela zakon o odkupu embalaže in na ta način spodbudila prebivalce k recikliranju in varstvu okolja. Seveda, da bi zadeva pritegnila maso, so omogočili vsakomur, da z eno zbrano steklenico „odebeli“ svoj proračun za pol kune (op. p. 0,07 €), kar je sigurno stimulirajoč dejavnik.

 

Opazujem nič hudega sluteče turiste, okoli katerih se vrtijo upokojenci kot mačke okoli vrele kaše in s pogledi požirajo njihove plastenke. Ste že popili? Ali še potrebujete plastenko? Smem vzeti? … so le ena od vprašanj, ki jih boste pogosto slišali. Pogled na stare in mlade, ki kopajo po smeteh, kontejnerjih je zaskrbljujoč, presenečenje je še toliko večje, ko vidiš, da so se nekateri pripravljeni živalsko boriti z vsemi štirimi za tisto eno, na podu ležečo steklenico, saj jim morebiti predstavlja njihovo eksistenco, njihov edini vir dohodkov ali pač dodatek, ki je dobrodošel ob mizerni plači ali pokojnini.

 

Vendar tisti, ki razume situacijo v državi, pa naj bo krivec zanjo recesija ali nesmotrno upravljanje z državnimi viri, bo brez pripomb namenil plastenko dotičnemu ali pa bo odpadno embalažo obesil poleg kontejnerja. Zgodbe ljudi, na primer gospoda, ki je do včeraj mislil, da mu njegov ponos ne bo dopustil brskanja po smeteh, ženice, ki se tudi pri 35 °C skriva za svojim kosmatim plaščem zbirajoč embalažo, študenta, ki v trdi noči brska po smeteh, v upanju, da ga njegovi kolegi ne bodo opazili, so polne grenkega priokusa.

 

Na drugi strani pa imate preračunljivce, ki skušajo zaobiti zakon in tako iz sosednjih držav, predvsem Bosne in Hercegovine in Srbije, pretihotapiti tisoče steklenic in tudi sami sodelovati pri delitvi kolača. Toda država je kaj hitro uvedla restrikcije za takšne nepridiprave. Zato pa so le-ti kaj kmalu našpičili ušesa, saj naj bi ob morebitnem sprejetju enakega zakona v Sloveniji bil zaslužek za celo 0,03 € večji.

 

V 90-ih letih je začela stekleno embalažo množično spodrivati plastična, pa naj bo zaradi cenejše surovine ali olajšanega transporta. Onesnaženost s plastičnimi proizvodi se je masovno povečala. To, da plastika vsebuje sestavne, ki ob svetlobi in le malo bolj povišani temperaturi izpuščajo toksine, ki prehajajo v vsebino embalaže, ne omenja nihče. Gigantne korporacije modro molčijo. Rak, poškodba ledvic, jeter, diabetes tipa 2 so samo nekatere od bolezni, ki jih povzroča izločanje teh toksinov. Bojda ftalati v plastiki delujejo kot ženski spolni hormon estrogen, ki moteče vpliva na razvoj in delovanje reprodukcijskih organov, ki vodi v neplodnost, predvsem v moško sterilnost, ali celo rast moških prsi. Zato se ne čudim moški trditvi, da ima pivo v steklenici boljši okus kakor v plastenki. Telo ve, kaj mu ustreza in kaj je dobro zanj.

 

Zato podaj plastenko ali pločevinko naprej, morda tistemu, ki jo najbolj potrebuje, naj jo le-ta vrne v reciklažni ciklus, ti pa jo nadomesti s steklenico. Moja alternativa je prav gotovo voda v steklenici. Katera pa je tvoja?