Zaščita pred soncem

0
85

 

Vse bolj nas božajo prijetni sončni žarki, vendar je pomembno tudi, da se zavedamo njihove nevarnosti in se ustrezno zaščitimo. Vsi potrebujemo nekaj izpostavljenosti soncu, saj je naš glavni vir vitamina D, ki kostem pomaga absorbirati kalcij in poleg tega krepi imunski sistem. Toda dovolj vitamina D prejmemo že, če se vsak dan žarkom nastavljamo samo deset minut. Vse, kar je več, je za našo kožo in oči predvsem škodljivo.

Najnevarnejši so UVA-žarki, katerih delovanja na prvi pogled niti ne opazimo. UVB-žarki namreč povzročajo opekline, UVA-žarki pa prodrejo veliko globlje kot do povrhnjice. Uničujejo vlakna elastina in kolagena, ki ohranjajo kožo gladko in napeto, poleg tega celo spreminjajo DNK kožnih celic. Posledice so gube, temni madeži, starostne pike, v najhujšem primeru pa celo kožni rak, ki se lahko pojavi že pri dvajsetih.

Statistika namreč kaže, da so ljudje do svojega osemnajstega leta soncu izpostavljeni še enkrat več kot pozneje v življenju, zato vsak rojstni dan proslavite tako, da si pregledate vso kožo. Kožnega raka je namreč dobro operirati že na samem začetku.
 

Kdaj ste v največji nevarnosti?

Če jemljete zdravila ali se borite s kako boleznijo, se v lekarni ali pri zdravniku pozanimajte, ali to morda povečuje vaše občutljivosti na sonce. V večji nevarnosti ste tudi, če je kdo iz vaše družine že zbolel za kožnim rakom. Res je, da ga povzroči čezmerno sončenje, vendar k temu v določeni meri pripomorejo tudi geni.

Soncu naj se še posebno ogibajo ljudje s svetlo in pegasto poltjo ter s svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi. Enako velja za otroke in nosečnice. Zlasti majhni otroci imajo tanjšo kožo, njihov melanin pa še ni do konca razvit. Ne glede na to, kakšna je njihova polt in kako občutljivi so, jih izdatno mažite s sončno kremo, ki naj ima zaščitni faktor 30. Čimprej jih naučite samostojne uporabe zaščitnih sredstev; da jim bo to zanimiveje, pa jim kupite zaščitno sredstvo z nenavadno ovojnino ali vonjem.

Otroci naj že od prvega leta starosti nosijo sončna očala. Da jih bodo imeli raje, jim dovolite, da jih izberejo sami – na voljo so tudi v živahnih barvah in potiskana s pravljičnimi junaki. Otroci naj nosijo oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, med najmočnejšim soncem pa jih spodbujajte, naj se igrajo v senci (na vrtu lahko v ta namen postavite šotor).

Preveč sončenja lahko povzroči tudi toplotne krče, hudo utrujenost in celo vročinski udar, pri katerem vas bo pred smrtjo rešila samo hitra zdravniška pomoč.

Kako se zaščititi?
  • Ne sončite se med deseto uro dopoldne in četrto popoldne; najbolje je, če se takrat sploh en zadržujete na prostem.
  • Nosite oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo gosto tkana, suha in temna; za vadbo pa si omislite športno opremo iz materiala, ki se hitro suši. Mokra tkanina namreč prepušča žarke.
  • V tujini je mogoče kupiti dodatek za pranje perila, ki poveča njegovo zaščito pred soncem.
  • Vaš slamnik naj ima čim večji obod: najboljši je desetcentimetrski. Tudi sončna očala naj bodo kakovostna. Ni namreč dovolj, da so temna – sončne žarke namreč zaustavlja kemikalija, s katero so premazana njihova stekelca. Ob nakupu se prepričajte, da imajo nalepko z napisom, da stoodstotno odbijajo sončne žarke.
  • Mesec dni pred večjim izpostavljanjem soncu začnite jemati prehransko dopolnilo z betakarotenom (za kožo) in luteinom (za oči).
  • Kadar ste izpostavljeni soncu, pijte dovolj vode in sokov. Merilo naj bosta dva kozarca na uro. Izogibajte se alkoholu in kavi.
  • Sončna krema naj ima zaščitni faktor 15 ali več, nanesite pa jo pol ure do petnajst minut pred odhodom na sonce. Toliko časa namreč potrebuje, da se aktivira. Nanesite jo dovolj izdatno: za vsak del telesa porabite kar polno dlan kreme. Ne pozabite na ustnice, ušesa in tilnik.
  • Sončni žarki prodirajo tudi v vodo, zato pri kopanju uporabljajte vodoodporno kremo, ki vas bo v vodi ščitila osemdeset minut.
  • Omislite si sončno kremo, ki ščiti tako pred UVB- kot UVA-žarki. Nekatere namreč ščitijo samo pred prvimi.
  • Če imate zelo občutljivo kožo, izberite kremo, ki vsebuje titanov dioksid ali cinkov oksid.
  • Kremo znova nanesite po dveh urah oziroma vsakič, ko pridete iz vode ali se preznojite. V lekarnah je na voljo tudi posebna zapestnica, ki s spremembo barve pokaže, kdaj je čas za obnovitev zaščite.
  • Naj vas ne zavede oblačno vreme, saj oblaki zaustavijo samo kakih dvajset odstotkov žarčenja. UVA-žarki prodirajo tudi skozi steklo, zato se morate zaščititi tudi med vožnjo.

 

Izogibajte se solariju!

Včasih je veljalo, da so solariji bolj zdravi, saj večinoma oddajajo samo UVA-žarke. Zdaj je znano, da so ti še nevarnejši od UVB-žarkov.

Zaščita občutljive kože
  • Zaščitnih sredstev ne smete otroku nanašati do dopolnjenega šestega meseca starosti; do takrat ga nikakor ne izpostavljajte soncu. Če ste zunaj, mu na glavo posadite klobuček in ga oblecite tako, da bo njegova koža popolnoma pokrita, na vozičku pa odprite senčnik.
  • Otroška koža je tanjša in veliko občutljivejša kot pri odraslih, zato za njeno zaščito uporabite izdelek, ki je posebej formuliran za otroke. Njegov zaščitni faktor naj bo 30 ali več, izdelek pa naj bo odporen na vodo in pesek.
  • Ker so otroci ves čas dejavni in jih je nemogoče prisiliti, da bi se več ur zadrževali v senci, povrhu pa gredo pogosteje plavat, jih z zaščitno kremo namažite vsako uro.
  • Odlična izbira za otroke je zaščita v obliki pršila, saj je nanašanje veliko preprostejše.
  • Nase morajo paziti tudi nosečnice, saj je njihova koža občutljivejša. Še posebno se morajo soncu izogibati prve tri mesece, saj lahko pregretje telesa vpliva na temperaturo zarodka in ga poškoduje. Vsakič, ko vam postane vroče, pomočite stopala v hladno vodo ali se ogrnite s hladno brisačo.

 

Nega po sončenju

Po sončenju se oprhajte, vendar na hitro in brez vroče vode. Kože tudi ne drgnite z brisačo, ampak samo rahlo popivnajte. Nato se obilno namažite s kremo za suho in občutljivo kožo, ki naj bo brez vonja, vendar s čim več antioksidanti in naravnimi masli.

Če ste pretiravali in imate opekline, takoj vzemite aspirin ali ibuprofen, ki delujeta protivnetno. Prizadeto območje namažite z lekarniškim pripravkom, če pa ga nimate, si lahko pomagate z naravo. Privoščite si hladno kopel (brez dišečih in penečih sredstev) in se nato ogrnite z brisačo, ki ste jo namočili v mešanico vode in mleka.

Uporabite gel aloje vere, sok aloje vere, ki ste ga zmešali z medom, ali vsebino svežega lista. Na opeklino lahko položite tudi rezine kumare ali surovega krompirja. Pomagal bo tudi jabolčni kis: z njim prepojite vato in ga vtrite v kožo.

 

www.viva.si