Znanstvenik je odšel na dolgo potovanje,
da bi uresničil svoje sanje.
Na potovanju je bilo lepo,
dokler se stemnilo ni nebo.
V letu zajela jih je turbulenca
in ustvarila se je potenca.
Znanstvenik izračunal jo je
in pristal na otoku Kje.
Kmalu nekaj začelo je zvoniti
in spomnil se je, da mora oditi.
Pogledal je na svoj telefon
in poklical Tom telefon.
Tam oglasila se je svetovalka,
ki ime ji je bilo muca Mijavka.
Znanstvenik zastokal je v telefon,
da nujno mora obiskati svoj dom.
Svetovalka poslala je motorje,
s katerimi odpeljal se je na morje.
Tam ostal je vse življenje
in pridno jedel je korenje.
Takrat se je odločil, da gre v dom za ostarele,
ker je bil že sit mortadele.
Končno znanstvenik je umrl,
ker živo kokoš je požrl.
V nedeljo bil je njegov pogreb,
in odkrili so, da zrasel mu je rep.
Tukaj zgodba se konča
in s tem najina pesmica.
Manja Umbreht in Ivana Dominković, 7. b
OŠ POLZELA
