Mlad Tine na postelji leži,
gleda in gleda v ekran obarvan,
prsti mu nemirni po tipkovnici drsijo.
Na postelji so kupi zvezkov in knjig,
a misli se nemirno vrtijo: »Kako naučiti hitro se?«
Čemu je smisel te učenosti, če v računalniku piše vse,
če le droben klik na ”Enter” in pred tabo je že vse.
A kaj, ko vzeti s sabo v šolo ga ne sme.
Le kaj naj stori, da mu znanje v glavo poleti?
Tedaj pristopi k njemu brat Tim in Tine vpraša ga:
»Ali naj učim se ali ne?«
In brat dober nasvet mu zdaj da:
»Le zvezke in knjige pod ”povšter” daj si, zaspi
in jutri tvoja glava polna znanja se zbudi.«
Naslednji dan se Tine zbudi in ugotovi,
da v njegovi glavi ostalo nič več ni.
In ko zvečer na postelji spet sam s kupom knjig
in računalnikom v roki leži,
spet mu tisto vprašanje po glavi roji,
kaj naj stori, da znanje mu samo v glavo poleti.
Pokliče k sebi sestro slavno: »Draga sestra, ti povej, kaj naj storim?«
In sestra pameten nasvet mu da:
»Le televizijo veliko glej
in pametnejši boš kot kadar koli prej.«
Tine upošteva nasvet koristni in ves dan pred televizijo presedi,
vendar koristi od tega ni,
saj znanja v glavi še vedno ni.
Tretji večer Tine spet na postelji s kupom knjig
in računalnikom v rokah leži.
In po glavi misel se mu podi,
kako naj hitro v glavo znanje pridobi.
Pa pride mimo oče, častitljiv mož,
in Tine postavi mu vprašanje: »Kaj naj storim, da znanje hitro pridobim?«
In oče mu odgovori: »Dragi Tine, veš, hitrih poti do znanja ni.
Knjige te so prave čaše znanja, več kot bral boš in učil se, več boš znal.
Znanja ti nihče ne more vzeti, ostalo v tebi bo za vekomaj.«
Tine zre za očetom svojim,
odloži računalnik lahek in vzame v roke knjigo težko
in misli si: »To morda nasvet je pravi.«
Luka Podbregar, 8. a
OŠ Polzela
mentorica: Karmen Zupanc