Bolšjak v Ljubljani marsikoga pritegne s kakim zanimivim predmetom. Ko sem si prejšnji teden ogledovala stojnice, sem zagledala knjigo Cvetka Golarja, Poletno klasje, ki je izšla v Ljubljani leta 1923, natisnila pa jo je Zvezna tiskarna in knjigarna in sem jo seveda kupila. Nad njo sem bila prijetno presenečena, ker so pesmi lepe in imajo veliko vsebine in so še danes aktualne. Njegove pesmi so pesmi življenja prirode, domače grude in človeškega življenja, ki je del prirode in se z no preliva.
Nekaj o pisatelju
Cvetko (Florijan) Golar, slovenski pesnik, dramatik in pisatelj, * 4. maj 1879, Gosteče pri Škofji Loki, † 18. november 1965, Ljutomer.
Rodil se je v družini s sedmimi otroki. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani. Tu je spoznal Otona Župančiča in Josipa Murna, s katerim sta prebivala skupaj v ljubljanski Cukrarni. Ker gimnazije ni dokončal, se je na koncu šestega letnika preselil v Zagreb in tam urejal dijaški list Nova nada. Med prvo svetovno vojno je služil kot vojak v zaledju. Mladostno obdobje je preživel bohemsko. Finančne zadrege je reševal z novinarskim delom. Večino časa je preživel v Ljubljani, nekaj v Celju, kjer je spoznal Antona Lajovica. Nazadnje pa se je ustalil v Ljutomeru, kjer se je ukvarjal s čebelarstvom in sadjarstvom. Po njem se imenuje osnovna šola v Škofji Loki.
Zaton
Žarki poslednji zlatijo še vas,
predno solnce zapade –
radost poslednja jasni nam obraz,
predno ugasnejo nade.
Zlati zazorel na njivi je klas,
trata je pokošena -
kdaj že zatonil je setve nam čas –
joka mladost izgubljena.
