»Prihaja celo krdelo!« »Pojdi domov.« »Veš, nimam nobene marelice več.« »A nisi bil ti v Afriki?« »Skozi lobanjo mi piha veter.« »Če luč posije nate, še nisi čisto prosojen.« »Naj te vzamem z nožem?« »Danes vsi vlaki stojijo.« »Luna je iz blaga …« A da niste nič razumeli? Nič hudega, niste edini. To je Bertol Brecht in še ena tistih gledaliških predstav, ki hitro pobegnejo med spomine.
Zraven mladega igralskega ansambla (Henigman, Zupančič, Kerč, Dimitrievska, Tič, Lah, Šparovec, Gruden, Dolinar in Železnik) so pohvalni tudi izbrani dramaturški detajli, prevod dela ter izvirni scenski vložki, kot je recimo oder – ponikalnica.
Kako zvenijo Bobni v noči, kako se čuti prva svetova vojna s stoletne časovne distance, kako se denar in ljubezen nista nikoli razumela, lahko doživite te dni v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstavo je režiral Matjaž Pograjc, pod dramatorgijo pa se je podpisala Amelia Kraigher, scenografija pa je delo Tomaža Štrucla.