Včasih je komedija. In občasno je dobra komedija. Bojan Emeršič je stand-up komediant (resnično le redko sedi) po meri zahtevnejšega občinstva. Njegovi heci so življenjski, gledalcev ne predozira z umetničenjem resnic in pretencioznimi pogledi na banalnosti, pač pa kljub lahkotni tematiki subtilno posreduje veselo gledanje na manj vesele plati (osebnega) sveta. Mesar od glave do pete, ki se je po vajeniškem delu v Nemčiji vrnil v rodni Maribor in tam odprl mesnico. Je edini mesar s Prešernovo nagrado za študente (mimogrede je zraven mesarjenja diplomiral tudi na AGRFT), s Severjevo in Borštnikovima nagradama, gongom popularnosti, zaigral je v štirih filmih in vodil popularni televizijski šov. Kako si je prislužil nagradi žlahtnega in komedijanta leta, pa si pojdite ogledat ter precenit kar sami.
Iz TV-škatle se je Zmago Batina katapultiral na gledališke deske mengeškega Špas teatra, kjer v omenjeni predstavi razgali osebno življenjsko zgodbo in pove nekaj malega o svojih prvih ljubeznih, materi in fotru, o poklicu, o tem, kako znajo biti danes mladi leni, kako se je razumel s tovarišem telovadbe, kakšen odnos ima do čarovnikov in čaranja, lesenih krožnikov, motorja in hulahopk, da ne naštevam preveč … Vse v pravi čisti neoporečni štajerščini! Zraven polnjenja »črev« polni tudi sedeže v ljubljanski Drami, kjer spada v prvo bojno vrsto najbolj vsestranskih igralcev.
Mesarju Batini je dal novih idej za klobasanje Marko Naberšnik, ki je po režiji Petelinjega zajtrka ostal zvest režiranju nevegetarjanskih predstav.
