Leon Premk, Narava se maščuje

0
235

Mike je bil reven fantič. Živel je na majhnem ranču v daljni Kaliforniji. Oče in mama sta bila že precej ostarela. Ko je bil se rosno mlad, sta mu umrla. Bil je edinec. Živali je imel neizmerno rad. Že zelo zgodaj je vedel, da bo kljub trdemu delu nadaljeval začeto pot svojih staršev. Oče je bil kavboj in si je z majhnimi prihranki na samoti kupil kolibo z nekaj zemlje. Kljub bolezni sta imela z materjo majhno čredo govedi, za katero sta skrbela z vsem srcem.

Mike je želel postati velik farmer. To mu je s trdim delom počasi tudi uspevalo. Poročil se je s pridno in skromno Jane. Rodili so se jima trije otroci, dva sinova in hčerka. Sreča je bila nepopisna. Čreda se je stalno večala. Zato je potreboval veliko zemlje, katero je vsako leto dokupil. Ker je živina veliko pojedla, je mogočne travnike gnojil z gnojili, ki so vsebovali veliko strupenih pesticidov. Tega sta se z ženo zavedala, a je bila želja po zaslužku prevelika. Vsako pomlad in jesen so na kmetijo pripeljali težki tovornjaki, na katerih je bilo na stotine ton gnojila.

Mlajši sin Tom je očeta stalno opozarjal, da bo vse zastrupil. Oče pa je gnojil in gnojil. Tako je počasi zastrupil tudi vodni vir, ki je bil na enem od zemljišč. Da bi zmanjšal čredo, mu še na misel ni prišlo, saj bo drugo leto dokupil petdeset hektarov novih zemljišč in sto glav govedi. Zgraditi je nameraval novo, večjo hišo z bazenom, ter zamenjati letalo za boljše. Tudi otrokom bo treba zagotoviti lepo prihodnost. Tom je uspešen študent medicine, hčerka Klara končuje glasbeno akademijo, Bill pa bo ostal na kmetiji. Za vse to pa potrebuje kar precej denarja. Vse je šlo po načrtu.

Tom pa je postajal vsak dan bolj zagrenjen, saj je vedel, da tako ne gre več naprej. Pri študiju je veliko izvedel o strupenih pesticidih, ki so jih z vodo že veliko zaužili, prav tako tudi živina. Očeta pa ni mogel prepričati o veliki nevarnost, ki jim preži. Mama je bila bolj poslušna. Toda ni si upala niti pomisliti, da bi možu nasprotovala. Saj je vedela, da je tako ali tako ne bo poslušal. Želja po še večjem bogastvu je bila vsak dan večja.

Klara je končala šolanje in se zaposlila v velikem orkestru v New Yorku. Poročila se je s slavnim dirigentom. Zaradi obveznosti je prihajala domov vse redkeje. Tudi Tom je postal uspešen kirurg. V Montrealu si je ustvaril družino. Bill pa se je pripravljal na prevzem kmetije. Tudi on se je poročil. Oče in mati sta bila presrečna. Vse želje so se jima izpolnile. Imata veliko kmetijo s še večjo čredo govedi in pridne ter uspešne otroke. Kar nista mogla verjeti, da jih spremlja tako velika sreča. Da bi le dolgo trajala, sta si mislila.

Nekega poletnega jutra so na travniku našli nekaj poginulih živali. To se je kar nadaljevalo. V družino se je naselil nemir. Poklicali so veterinarje. Tudi Bill ni bil več tako razigran. Vsak dan je bil bolj utrujen. Ko ni več zdržal na nogah cel dan, je poklical brata Toma. Bill mu je potožil o svoji utrujenosti. Tom ga je takoj sprejel v svojo ambulanto. Doma so bili v velikih skrbeh. Živine je bilo vsak dan manj, veterinarji pa niso mogli nič pomagati. Po dolgih in dragih preiskavah so ugotovili, da je žival zastrupljena. V njihovih tkivih so bile sledi pesticidov. Najbolj pa je vse potrla novica, da je Bill zbolel za levkemijo. Vsi so bili čisto iz sebe. Oče ni mogel skriti velike krivde, saj je bil prepričan, da je to storil njegov pohlep po bogastvu. Zapiral se je vase, z nikomer ni hotel več govoriti. Žalost ga je čisto potrla, prav tako obe ženi. Pogosto je zahajal k vodnem izviru in tam nemo strmel v zemljo. Občutek krivde je bil neizmeren. Ko ga več ur ni bilo domov, so ga šli delavci iskat. Našli so ga mrtvega. Prsti na rokah so bili v zemlji. Verjetno je hotel izkopati strupeno zlo v zemlji. Toda bilo je prepozno. Od žalosti mu je počilo srce.

Doma sta bili samo mama in žena Jane z malim sinom Petrom. Bogastvo je počasi kopnelo. Billovo zdravljenje je bilo dolgotrajno in precej drago. Prodali sta precej zemlje. Vse bi dali, samo da bi se Bill vrnil domov zdrav. Domov je prihajal ob koncu tedna. Sprehajal se je po zemlji, ki je bila že precej zaraščena. Ostalo je le nekaj deset govedi. Potem pa je moral spet nazaj v bolnišnico. To je trajalo kar nekaj let. Tom mu je poiskal najbolj izkušene zdravnike. Bill je počasi okreval. Po opravljenem pregledu v poznem poletju so ugotovili, da je bolezen premagana. Vsi otroci so se zbrali doma. Bili so veseli. Še večje veselje bi bilo, če bi bil med njimi tudi oče.

Vedeli so, da tako ne bo šlo več naprej. Način kmetovanja bo moral Bill močno spremeniti. Cele noči je premišljeval o svoji kmetiji. Potem se je odločil. Na kmetiji bo prideloval hrano brez uporabe nevarnih pesticidov. To bo ekološka kmetija. Pri uresničitvi ideje mu je izdatno pomagal brat Tom. Poslal je biologe in agronome, ki so raziskali prst. Po temeljiti raziskavi in razstrupitvi prsti so začeli s pridelavo zelenjave. Vsa gnojila je Bill pridelal doma na naraven način. Daleč naokoli je bil najbolj uspešen ekološki kmet. Šolarji in kmetje so ga obiskovali, kjer je Bill prirejal delavnice o ekološki pridelavi hrane.

Očetovo uspešno pot je nadaljeval sin Peter. Tudi on je sklenil, da na kmetiji ne bo nikoli uporabljal nevarnih gnojil, saj je našim potomcem potrebno zapustiti zdravo pitno vodo in naravo, v nasprotnem primeru bo človeštvo počasi izumrlo.

 

Leon PREMK, 6. c

OŠ Gradec

Mentorica: Saša SETNIČAR JERE

 

Del natečaja, objavljenega na naši strani.