Bila je nedelja, teden dni pred koncem poletnih počitnic. Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj me je zbudil telefon. Bil je Žan, moj bratranec. Povabil me je, naj ga grem fotografirat, ko se bo vozil s kolesom. Sprva nisem želel iti, saj se mi ni ljubilo tako zgodaj vstati iz postelje. Ampak potem sem vseeno šel, ker me je Žan že čakal pred vrati. Vzel sem svoj mobilni telefon, fotografsko torbico, se oblekel in sedel na kolo.
Z Žanom sva se odpeljala proti Slatinam, naravno zanimivemu delu polzelske okolice. Zavila sva na stransko pot. Sledil sem bratrancu in kmalu sva prispela v gosto zaraščen gozd. Tega kraja nisem poznal. Žan je stopil s kolesa in mi z navdušenjem pokazal kolesarske skakalnice, postavljene med drevesi. Iz torbice sem vzel fotoaparat in si ga obesil okoli vratu. Opazoval sem bratranca, kako je na tla odložil svoj nahrbtnik, se zavihtel na kolo in se spustil po hribčku skakalnicam naproti. Skočil je čez prvo, poletel čez drugo, naredil zavoj, se pognal čez tretjo … To je naredil kaj nekajkrat, jaz pa sem ga čakal pri najvišji skakalnici in ga fotografiral med skokom.
Naredil sem okoli trideset fotografij, ko sem zaslišal glasno kričanje na pomoč. Pohitel sem po hribu navzdol in videl Žana, ki je skupaj s kolesom ležal na tleh in se zvijal od bolečin ter me prosil, naj pokličem rešilca. Bil sem prestrašen. Žanov mobilec nima signala, ne vem, kje sva, s seboj nimam prve pomoči, da bi mu oskrbel rano … Ta je bila velika. Ko se je krmilo pri padcu obrnilo za sto osemdeset stopinj, se mu je s koncem zarezalo v levo stegno in naredilo okoli 10 centimetrov dolg rez.
Bratranec je nujno moral v bolnico. Še sreča, da sem vzel s sabo svoj mobilni telefon, ki ga drugače raje pustim doma. Poklical sem Žanove starše. Prišli so hitro in skupaj z mojim očijem smo mu začasno oskrbeli rano in ga položili v avto.
Dobil je 14 šivov. Imel je izredno srečo: če bi se mu krmilo kolesa zarezalo en centimeter globlje, bi mu prerezalo arterijo. Lahko bi izkrvavel. Še sreča, da je imel na glavi čelado, ki mu je rešila glavo. Kljub vsemu pa je potrebno biti previden, izbrati pravo opremo, primerno kolo.
Jan Korošec, 9. c
OŠ POLZELA
mentorica: Marija Kronovšek
