Mojster dialoga, ne samo na papirju

0
323

Mojster dialoga, ne samo na papirju

 

 

 

Med pisanjem za Slovenski narod Jurčiču sploh ni bilo lahko. Povsod konflikti, nesoglasja in nasprotja, ki jih ni bilo enostavno zgladiti. Slovenska javnost je bila razdeljena. Na vsakem koraku so se spodbujali politični, gospodarski in kulturni spori.

Zavzemati se za zbliževanje v tedanjem okolju je bilo vse prej kot mačji kašelj. Kot urednik se je Josip skozi besedne viharje prebijal vsakodnevno. Bil je krotilec razdraženih političnih strasti, prinašalec sloge in graditelj mostov med nasprotnimi bregovi, medtem ko so mnogi kritizirali njegovo uredniško delo in mu niso prizanašali niti prijatelji.

Zaradi vse večje razklanosti se je slovensko leposlovje znašlo v poraznem stanju. Od razpoke do prepada nikoli ni bilo daleč, zmanjkovalo je moči za literaturo, ki je veljala za spodbudo narodnega razvoja. Jurčič je zato pozival k vrnitvi na literarno delo. Njegova najljubša pripovedna oblika je bila dialog, ne samo v literarnih delih, ampak tudi v dejanjih.

 

 

 

Živeti na slovenskih tleh je bilo vedno izziv. V vsakem obdobju so obstajale besede, skonstruirane z namenom, da bi ločevale, razdirale, uničevale.

V 19. stoletju sta takšno vlogo prevzeli besedi staroslovenci in mladoslovenci. Zaradi vse večje razcepljenosti se Slovenci niso mogli razviti v mogočen narod, v vizijo, ki so jo sanjali mnogi.

Vsako obdobje prinese nekaj pogubnih besed, zaradi katerih pozabimo vse, kar je v resnici pomembno. Danes tistih iz 19. stoletja ne uporabljamo več, smo se pa zato oborožili z novimi, enako razdiralnimi in uničujočimi.

Bo kdaj prišel čas, ko jih bomo sposobni zmetati iz slovarja? Vse tiste, ki so zaradi nepravilne rabe postale preostre? Vse, ki so postale tako lepljive, da z njimi ne bi smeli obmetavati prav nikogar, ker zakrivajo bistvo in jih je težko odstraniti. Bomo kdaj zmožni, pod vso to verbalno navlako, drug v drugem končno ugledati sočloveka?

Ko smo bili otroci, še s svežim pogledom na abecedo, smo v črkah zlahka prepoznali niz čarobnih možnosti, bogato raznolikost, ki navdušuje. Iz vsake črke smo znali izoblikovati besede, ki spodbujajo in povezujejo. Kaj se nam je zgodilo med odraščanjem, kam je zbledela ta sposobnost?

Časi so čudni. Kot da smo ujeti v eno od tistih slik z optično iluzijo, kjer jaz verjamem, da vidim zajčka z ušesi, ti pa trdiš, da je to račka s kljunom, čeprav v resnici slika vsebuje oba prizora hkrati. Na koncu imaš prav tako ti kot jaz. Ko za nianso pomaknem perspektivo in na stvar pogledam z drugega kota – glej, glej – res je tu, nasprotno gledišče, vsebovano v mojem lastnem pogledu.

Jurčič je vseskozi upal, da bo nekoč prišel dan, ko bodo vsa ta tragikomična prerekanja samo še preteklost, ko se razpoke med nami ne bodo več širile v medsebojne prepade, ko bomo drug v drugem sposobni videti bistvo – človeka, ki bo pomembnejši od vseh predsodkov, ki smo si jih sposobni ustvariti o njem.

Beseda je kot nož; lahko rani in ubija ali pa reže kruh. Lahko jo naostrimo in zašilimo v kakšno pogubno verzijo ali pa z njo koga objamemo. Lahko se z njo obmetavamo ali pa postanemo mojstri dialoga. Ne samo na papirju.

 

 

 

Utrinke za vas z literarnega neba klati pisateljsko pero iz Desete dežele:

 

Citat: https://www.rtvslo.si/kultura/citat/sabina-kozelj-horvat/589446

Izviren recept: https://ventilatorbesed.com/izviren-recept-za-palacinke-iz-19-stoletja/

Kdo je narisal portal: https://ventilatorbesed.com/kdo-je-narisal-portal-v-deseto-dezelo/

Prepovedane knjige: https://ventilatorbesed.com/sabina-k-horvat-prepovedane-knjige/

Pripovedka o beli kači: https://ventilatorbesed.com/pripovedka-o-beli-kaci/

Spomini na deda: https://ventilatorbesed.com/spomini-na-deda/

Josip urednik: https://ventilatorbesed.com/47804/

Prvi utrinki: https://ventilatorbesed.com/48234/

Intervju: https://ventilatorbesed.com/intervju-s-sabino-kozelj-horvat/

Dobre knjige: https://ventilatorbesed.com/deseta-dezela-na-portalu-dobreknjige/