»Odpornost« proti zasvojenosti, 2. del

0
231

Z otrokom se je treba pogovarjati! Prejšnjič smo z Marijano Kašnik Janet, univ. dipl. soc. iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, spregovorili o načinih, kako vzgajati otroka, da bi se izognili (zlo)rabam alkohola. Osredotočili smo se predvsem na učenje preko zgledov in na pomen jasnih pravil. Tokrat govorimo o pomenu pogovora o tobaku, alkoholu in preostalih drogah ter kako obrazložiti naše konzumiranje različnih drog.

Pomen pogovora z otroki pri preprečevanju zasvojenosti je zelo pomemben. Kdaj se z otrokom začeti pogovarjati o drogah?

»Jasno je, da je naloga staršev tudi ta, da se pogovorimo s svojimi otroki/mladostniki glede uporabe drog. Čeprav imajo šole na tem področju pomembno vlogo, pa tega svojega poslanstva ne morejo opraviti brez staršev.

O tej temi se lahko začnemo pogovarjati že zelo zgodaj, kajti do vstopa v predšolsko obdobje je večina otrok že videla odrasle, kako kadijo cigarete ali pijejo alkohol v resničnem življenju ali/in v medijih. Vendar naj ta pogovor ne bo nič posebnega. To temo je najbolje vključiti v nek splošen pogovor, ko se na primer pogovarjamo o vrednotah, o kakovosti življenja, o skrbi za zdravje, o zdravih navadah, o reklamah … Mlajši otroci so že po naravi zelo radovedni in željni znanja, zapomnijo si pravila, poslušajo naše mnenje in razumejo, kaj je prav in kaj narobe. Na splošno vedo, da je kajenje »slabo«, toda ne morejo razumeti kompleksnih dejstev o tobaku, alkoholu in drugih drogah. Pogosto postavljajo vprašanja o stvareh, ki jih vidijo, npr. o pitju alkohola družinskih članov ali drugih okoli njih. Dobro je, da spodbujamo njihova vprašanja in jim dajemo starosti primerne odgovore. Seveda moramo pri tem razmisliti tudi o našem odnosu in dejanjih v povezavi z uporabo alkohola in drugih drog.

Na splošno lahko rečemo, da je zelo pomembno to, da z otrokom ohranjamo dobro komunikacijo, ki jo vzdržujemo in razvijamo že od zgodnjega otroštva.«

 

Kako naj izgleda pogovor med staršem in sinom ali hčero o tobaku, alkoholu in prepovedanih drogah?

»To je odvisno od posameznega otroka in tudi od starša, predvsem pa od tega, kakšen odnos imata in kakšen nivo komuniciranja uporabljata. In kot sem že rekla, pomembno je pogovor prilagoditi razvojnemu obdobju otroka in mladostnika.

V vsakem primeru naj ta pogovor ne poteka kot učna ura in na način enosmerne komunikacije. Predvsem je potrebno prisluhniti njihovemu mnenju, odgovorom in jih na podlagi tega usmerjati v razmislek o pasteh, ki se skrivajo z uporabo drog. Pozorni moramo biti na to, da bomo slišali tisto, kar mladostnik govori oz. želi sporočiti. Pogovor je bolje pričeti nevtralno, na podlagi kakšnega primera iz prakse, npr. kakšen incident z alkoholom, ki se je zgodil na šoli mladostnika, ali kakšen primer iz časopisa. Če začnemo pogovor direktno o drogi, se nam lahko zgodi, da se mladostnik ne bo odprl. Skozi diskusijo mu moramo jasno izraziti tudi naše stališče glede neodobravanja uporabe drog.«

 

Kaj otrokom povedati o drogah?

»To je odvisno od tega, kaj o tem otrok oz. mladostnik že ve. Pomembno je, da ugotovimo, kakšne informacije ima o drogah, predvsem pa, kakšno je njegovo mnenje o uporabi drog. Z razvojem informacijske družbe in množično uporabo interneta, elektronske pošte ter mobilnih telefonov se je povečalo število dostopnih informacij. Hkrati pa se soočamo z dejstvom, da je informacij preveč, njihovo resničnost je težko preveriti, informacije niso uravnotežene in pogosto poudarjajo le en vidik. Na podlagi različnih »kvazi« raziskav se na temo drog širijo številne neresnice, govorice in neutemeljena sklepanja. Tako nastanejo miti o posameznih drogah, o fenomenu zasvojenosti ter vključujejo vprašljiva in zmotna prepričanja, ki služijo opravičevanju njihove uporabe. Problem mitov je, da nekateri utrjujejo prepričanja o pretiranih pozitivnih učinkih uporabe droge, spet drugi minimalizirajo negativne posledice uporabe drog. Zato je pomembno, da se kot starši o tem z otrokom pogovarjamo in skušamo skupaj razrešiti dileme ali morebiti napačna prepričanja.«

 

Jim kaj lahko zamolčimo (npr. naše uživanje drog v mladosti)? Kako odgovoriti na otrokovo vprašanje: Zakaj pa si ti, mami, poskusila kaditi marihuano?

»Staršem, ki so v preteklosti sami uporabili kakšno od drog, je pogovor o drogah do neke mere težji, saj se v tem primeru soočajo z dilemo povedati ali ne povedati. Težko je odgovoriti, kaj je prav in kaj ne. Vsak otrok je drugačen in tako je tudi vsak odnos med staršem in otrokom poseben in neponovljiv. To, ali naj starši svojemu otroku povedo, da so tudi v mladosti poskusili ali (zlo)rabljali droge, je odvisno od vrste dejavnikov. Nekateri otroci/mladostniki morda ne želijo vedeti za pretekle izkušnje svojih staršev. Spet drugim bo njihova odkritost in »lekcija«, ki so se je morebiti sami naučili iz prve roke, koristila. Vsekakor je tu na mestu temeljit premislek.«

 

Če se z otrokom želimo pogovarjati o legalnih ali nelegalnih drogah, moramo te droge tudi sami poznati. Kje lahko starši izvejo dejstva o drogah in kam se lahko obrnejo po nasvet v zvezi s preventivno vzgojo na področju zasvojenosti?

»To je odvisno od virov, ki so na voljo v lokalnih okoljih in tudi širše. Dobre informacije o tem lahko dobijo v vzgojno-izobraževalnih institucijah (šolah), na zavodih za zdravstveno varstvo in drugih zdravstvenih zavodih, v nekaterih lokalnih skupnostih so zelo aktivne lokalne akcijske skupine in druga nevladna združenja, dobre informacije nudijo tudi policisti.

Pomembno je, da starši v primeru težav, ki jih ne znajo razrešiti sami, poiščejo pomoč. Končala bi z zelo lepo in nazorno mislijo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki pravi: "Beseda pomoč pomeni iti po moč".

V novembru 2009 je pri založbi Zavoda RS za šolstvo izšla strokovna monografija "Da sije sonce": didaktične igre za razvoj otrokovih kompetenc na področju preprečevanja zasvojenosti. V njej lahko najdete številne igre za razvijanje in krepitev identitete, čustev in medosebnih odnosov v predšolskem obdobju. Igre so opremljene s praktičnimi napotki za izvajanje, pestrimi ilustracijami in strokovnimi izhodišči različnih strokovnjakov.«